Ena takih držav je Španija, ki se je močno zanašala na več tisoč delavcev predvsem iz Vzhodne Evrope. Teh zdaj ni in na vrhuncu pomladne sezone ni nikogar, ki bi pridelek pobiral. Zlasti za beluše je delovna sila nujno potrebna, saj jih pobirajo ročno.

"Vsi v sektorju belušev imamo enako težavo – nimamo delovne sile," toži Jaime Urbina, eden od večjih pridelovalcev v osrednji pokrajini Guadalajara. Okoli polovica njegovega pridelka letos ne bo obrana.

V normalnih okoliščinah Urbina del svojega pridelka izvozi. A ker je toliko pridelka nepobranega, je zdaj Španija v skoraj nerazumljivem položaju, da mora uvažati beluše iz Nemčije, da bi zadostila domačemu povpraševanju.

Španija, ena najhuje prizadetih držav v krizi koronavirusa, je karanteno uvedla 14. marca, ko je zaprla meje in odredila prebivalcem, naj ne zapuščajo svojih domov. V začetku aprila je vlada sprožila pobudo, da bi spravila več delavcev na polja, ko je izdala pooblastilo za začasno najemanje več 10.000 pribežnikov in brezposelnih.

A mnogi, ki so se prijavili za pobiranje belušev, nimajo vzdržljivosti tujih sezonskih delavcev, ki se običajno premikajo od ene žetve do druge po celi Španiji, je povedal Urbina. "Mnogi so nas kontaktirali, a iz izkušenj vemo, da čeprav začnejo z veliko navdušenja, niso vajeni tega tipa dela in jih hitro izčrpa." Od 40 do 50 delavcev, kolikor jih je prišlo na razgovor za delo in je bilo najetih, jih je ostalo le okoli 10, je še dodal.

Sorodna novica Zaradi ukrepov ni sezonskih delavcev. Bo pridelek na poljih zgnil?

V pomanjkanju delavcev tudi belgijski kmeti

S podobnimi težavami se spopadajo tudi v Belgiji, kjer poleg pomanjkanja delavcev na poljih poudarjajo tudi, da je zdaj ogromno trgov zaprtih, tako da pridelka tudi nimajo kam prodati.
Eden takih kmetov je Luc Warnez. "Tu sta dve veliki težavi. Delavci zaradi karantene ne morejo k nam, vključno nekateri iz tujine. Druga težava pa je, da so zaprti trgi, kamor bi običajno prodali naše jagode," pove.

Warnez je eden od vrste kmetov v okolici vasi Wepion na jugu Belgije, ki slovi po najboljših jagodah v državi. Pravi, da kaj takega, kot se dogaja zdaj, ni videl v vseh 80 letih, kar njegova družina tu goji jagode.

Warnez bi običajno na vrhuncu sezone maja in junija na svojih 15 hektarih polj in gredic imel po 40 delavcev, do tega 25 iz Španije. Letos jih ne bo.

Warnez zdaj upa, da si bo lahko pomagal s projektom, ki ponuja delo na poljih študentom, upokojencem in delavcem iz hotelov in gostinskih obratov, ki so bili začasno odpuščeni. Podobno pobudo je sprožila Velika Britanija.

Povpraševanja je veliko, a se ponavlja zgodba iz Španije – delo je težko, jagode se obirajo od 6. ure zjutraj do 13., in niso vsi dovolj vzdržni za to. Claude Vanhemelen, generalni sekretar valonske hortikulturne zveze, je dejal, da najti kandidatov ni težko, da pa niso vsi pripravljeni delati za skromne plače, drugi so na voljo zgolj za dva tedna, spet tretji pa bi delali samo popoldne, kar pridelovalcev ne zanima.

Nemčija, Velika Britanija in Irska načrtujejo, da bi prepeljali delavce iz Vzhodne Evrope, samo iz Romunije naj bi jih bilo okoli 80.000.