V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so opozorili, da je v Sloveniji skoraj 10.000 gostinskih obratov, ki zaposlujejo 21.000 ljudi. Po njihovih podatkih je trenutno večina teh delavcev na čakanju na delo doma, nekateri pa so zaradi nastale situacije izgubili delo.
Po anketi OZS-ja naj bi v času epidemije zaposlene na začasno čakanje domov sicer poslalo 73 odstotkov delodajalcev, odpuščalo pa jih je 18 odstotkov. Ti podatki se sicer ne nanašajo zgolj na gostince, so naknadno sporočili iz zbornice.

"S konkretnimi številkami še ne razpolagamo, se pa v javnosti pojavljajo podatki, da je prizadetost zaradi epidemije v turistično-gostinski dejavnosti od 70- do 90-odstotna," so podatke OZS-ja dopolnili v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije.

Ob tem so navedli tudi informacije Zavoda RS za zaposlovanje, da je bilo samo marca iz dejavnosti gostinstva in turizma v evidenco brezposelnih prijavljenih že okoli 1579 delavcev.

"Žal pa se z odpuščanji dnevno spopadamo, kar je zagotovo zelo skrb vzbujajoče dejstvo. Tudi v času po epidemiji bomo namreč potrebovali delavce in če bodo zdaj odpuščeni, je lahko v prihodnje vnovičen problem, da ne bomo imeli dobrega in kvalificiranega kadra, na podlagi katerega se odražata kakovost in raven storitev," je poudarila generalna sekretarka sindikata Breda Črnčec.

Odprtje gostinskih obratov oziroma njihovih teras je sicer predvideno za 4. maj, a je Črnčeceva opozorila, da je v povezavi s tem še vedno veliko nedorečenega "glede ukrepov in pravil, ki se jih bodo morali držati tako zaposleni kot gostje".

"Vsak od gostincev pa se že zdaj ukvarja tudi z matematiko, ali se mu bo odprtje lokala glede na število gostov, ki jih bo lahko sprejel, če bodo ti sploh prišli, izplačalo. V sled tega sklepamo, da je, kljub začetku sproščanja ukrepov v panogi, prisotne veliko negotovosti in šele čez čas bomo videli, kaj to pomeni v praksi," je dejala sindikalistka in dodala, da potrebujejo veliko optimizma.

Gostinci bi potrebovali dodatno pomoč

Meh je medtem že izrazil prepričanje, da bodo gostinci potrebovali dodatno pomoč. "Kriza v tej panogi je ogromna," je poudaril.

Od države zato v OZS pričakujejo takšne ukrepe, da bodo lahko do pomoči prišli vsi prizadeti. "Naš poziv vladi ostaja enak, to je, da nam pomaga ohraniti podjetja in delovna mesta. Od gospodarske situacije je odvisno, kako hitro bomo spravili naša življenja v normalne okvire," je še ocenil.

Da od vlade pričakujejo ukrepe, ki bodo omogočali finančno vzdržnost v panogi na daljši rok, varen zagon in predvsem ohranitev delovnih mest, je povedala tudi Črnčeceva.

"Prav tako menimo, da bi morali poleg ministrstva za gospodarstvo pri oblikovanju ukrepov pomoči gostinsko-turistični dejavnosti pritegniti tudi ministrstvo za delo. Urejanje položaja zaposlenih v gostinsko-turistični dejavnosti namreč ni enako kot v drugih storitvenih dejavnostih," je sklenila.

Vlada naj bi sicer ciljane ukrepe za najbolj prizadete panoge, torej tudi gostinstvo, sprejela v okviru tretjega protikoronskega zakona.