Darko Muženič pred kamere ne želi, menda pa ni soglašal s tem, da ga odstavijo brez razloga. Na policiji se sklicujejo na zakon o javnih uslužbencih, ki določa, da je razrešitev po enem letu mogoča, tudi če zanjo niso navedeni razlogi. Pod njegovim vodstvom je urad konec aprila sicer začel preiskavo sumov nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme, je poročala novinarka TV Slovenija Nina Mrzlikar.

Darko Muženič pred kamere ne želi, menda pa ni soglašal s tem, da ga odstavijo brez razloga, je poročala TV Slovenija. Foto: BoBo
Darko Muženič pred kamere ne želi, menda pa ni soglašal s tem, da ga odstavijo brez razloga, je poročala TV Slovenija. Foto: BoBo
KDO JE IGOR LAMBERGER?

Na policiji so navedli, da je bil Lamberger od leta 2002 do leta 2005 vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije, nato pa je med letoma 2005 in 2014 delal kot predavatelj na Višji policijski šoli, predaval pa je tudi na Fakulteti za varnostne vede. Med letoma 2014 in 2019 je delal kot namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, do imenovanja za v. d. direktorja NPU pa je bil zaposlen v službi generalnega direktorja policije na Generalni policijski upravi.

Opozicija očita vladi kadrovske menjave

Na razrešitev Muženiča se je ostro odzval predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec, ki je vodil vlado v času, ko je Muženič prevzel vodenje NPU-ja. "Ko se bo vlada spraševala, zakaj je vsak teden več kolesarjev, bo to zgolj sprenevedanje. Direktorja NPU-ja menjajo, ker želijo ustaviti preiskave. Pri boju z bolezenskim virusom jim je narod pomagal, pri prikrivanju kaznivih dejanj jim ne bo," je prepričan Šarec. Že okoli dva tedna namreč nekateri na kolesih protestirajo proti vladi Janeza Janše.

Poslanska skupina LMŠ-ja je že vložila zahtevo za nujno sejo odbora DZ-ja za notranje zadeve. Po njihovem mnenju je menjava na vrhu NPU-ja nezakonita.

"Vsekakor ne moremo oporekati dejstvu, da ima vlada zakonsko pristojnost imenovanja posameznih oseb na položaje, vendar pa ob ekspresni menjavi ključnih kadrov v slovenskem varnostnem (in tudi obveščevalnem) sistemu lahko upravičeno sumimo, da je v ozadju vsega interes po popolnem obvladovanju varnostnih in obveščevalnih služb, tudi zato, da bi se prikrile posamezne nezakonitosti in nepravilnosti, ki bremenijo osebe, povezane z vodilno vladno stranko SDS," so v sporočilu za javnost, v katerem so obvestili o zahtevi za sklic seje, navedli v poslanski skupini LMŠ-ja. Razpravo na to temo po njihovih navedbah podpirajo tudi v poslanskih skupinah SD-ja in Levice.

Ivan Lamberger je med letoma 2014 in 2019 delal kot namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Foto: BoBo
Ivan Lamberger je med letoma 2014 in 2019 delal kot namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Foto: BoBo

Na Twitterju se je na vladne kadrovske poteze med drugim odzval glavni tajnik SD-ja Dejan Levanič: "Najprej direktor policije, potem direktor Urada za preprečevanje pranja denarja, zdaj še direktor Nacionalnega preiskovalnega urada. Vlade očitno ne zanima padec BDP-ja, vedno večja brezposelnost in stiske ljudi, ampak ključne institucije v državi za zaščito svojih interesov. Noro," je navedel.

Poslanec SD-ja Matjaž Nemec pa meni, da se v tretji Janševi vladi ustvarja občutek, da je le ena in edina resnica, "in to žal tista, ki jo pišejo posamezniki s strankarsko izkaznico SDS". Po njegovem mnenju smo priča temu, da so zelo pomembni pripadniki ene stranke opolnomočeni, da lahko opravljajo vsakršen nadzor, ne samo nad državljani, ampak tudi nad politiko samo. "Trend je izjemno skrb vzbujajoč, lahko se le vprašamo, do kam bomo kot družba prišli in kje so meje," je povedal Nemec.

"V poročilu vlade Janeza Janše piše, da vlada Janeza Janše ni nič kriva. Pa čeprav kradejo kot srake pri nabavi zaščitne opreme, pa če tej kraji pravimo organiziran kriminal, vojno dobičkarstvo ali kakor koli že. Da se zaščitijo pred posledicami, so se nemudoma lotili naloge, da obvladajo celotno vertikalo organov pregona. Začeli so z menjavo prvega policista, nadaljevali z menjavo prvega kriminalista, zdaj pa je prišla na vrsto menjava vodje Nacionalnega preiskovalnega urada. Očitno bo to vlado po zaslugi udara po madžarsko zelo težko klicati na odgovornost skozi mehanizme pravne države. Torej lahko samo še ugotovim, da so se prejšnji petek protestniki z zelo dobrimi razlogi zbrali pred državnim zborom in drugod po državi," je v odzivu zapisal poslanec Levice Miha Kordiš.

Sindikalna podpora Muženiču

Dosedanji direktor NPU-ja Muženič ima polno podporo zaposlenih, so navedli v Policijskem sindikatu Slovenije. V drugem, Sindikatu policistov Slovenije, menjave ne komentirajo. Kot poroča POP TV, naj bi sindikat na Travnerja naslovil tudi protestno pismo, v katerem so ga med drugim opozorili, da bodo uporabili vsa pravna sredstva, če se izkaže, da je bila razrešitev nezakonita.

Z anonimnim javnim pismom so se oglasili tudi zaposleni na NPU-ju, ki so poudarili, da je NPU specializirana kriminalistična preiskovalna enota, ustanovljena za posebne primere odkrivanja in preiskovanja zahtevnih kaznivih dejanj, ki deluje in mora delovati zakonito, strokovno in neodvisno od katere koli politične opcije.

Po njihovem mnenju je Muženič od nastopa mandata kot direktor svoje delo opravljal strokovno in profesionalno, zato njegovo razrešitev štejejo kot nedopustno. Kot so zapisali, je zunaj zakonskih razlogov, ki jih določa veljavna zakonodaja.

V omenjenem pismu sicer ocenjujejo, da vsakršno razreševanje vodilnih delavcev policije, ki presega ustaljene zakonske in strokovno argumentirane razloge, vzbuja sum političnega vmešavanja v delo strokovnega organa. To pa na dolgi rok prispeva k razgradnji struktur varnosti in učinkovitega preiskovanja najzahtevnejših oblik kriminalitete v državi, so izpostavili.

Kritike Muženičevega dela

Premier Janez Janša je na Twitterju navedel, da na NPU-ju dela 70 preiskovalcev, številni med njimi so verjetno sposobni in profesionalni. Po njegovih navedbah pa zaradi politikantskega vodenja ni rezultatov pri zgodbah, kot so "oprana milijarda evrov za teroriste, milijardna kraja iz državnih bank, stotine milijonov, pokradenih prek dobav v zdravstvu".

Podobno je v torkovi izjavi novinarjem dejal vodja poslancev NSi-ja Jožef Horvat. Motilo ga je, kot je dejal, da je Muženič v času, ko je vodil Urad za preprečevanje pranja denarja, gledal stran, ko se je "v NLB prala milijarda evrov". "Potem pa je postal šef NPU. Zakaj? Zato, da se ne bi pranja denarja preiskovalo," je vprašal Horvat.

Zunanji minister Anže Logar, ki se je v poslanskih klopeh ukvarjal s preiskavo sanacije bank, je na Twitterju navedel, da je Muženič, ko je bil direktor Urada za preprečevanje pranja denarja, na zaprosila tujih uradov za preprečevanje pranja denarja v povezavi z zgodbo domnevnega pranja iranskega denarja pošiljal lažne informacije. To je, kot navaja Logar, vse z listinami dokazano v poročilu parlamentarne preiskovalne komisije, ki je romalo na NPU. Vprašal se je, le kdo je Muženiča "s takim bremenom" postavil za vodjo NPU-ja.

Reorganizacija policije?

Direktor NPU-ja Darko Muženič, ki je vodenje urada prevzel junija lani, je bil že dalj časa trn v peti aktualne vlade, je poročal Radio Slovenija.

Sorodna novica Na čelo urada za preprečevanje pranja denarja Ivan Kopina

"Že ko so februarja člani komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb s podpredsednikom Žanom Mahničem na čelu vkorakali v prostore Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), češ da bi preverili domnevno politično vmešavanje v postopke, je bilo kaj hitro jasno, da so v ozadju drugi interesi. In že takrat se je omenjalo tudi Darka Muženiča in NPU, ki je preiskoval financiranje nekaterih medijev iz tujine, med njimi tudi tiste, ki so povezani s stranko SDS," je pojasnil novinar Robert Škrjanc.

Da se vršijo pritiski nanj, naj odstopi, pa je Muženič nakazal tudi nekaterim medijem, ki so se z njim pogovarjali glede preiskave, ki jo je NPU samoiniciativno začel glede nakupov zaščitne opreme, dodaja naš radijski kolega. Muženič je bil zdaj zamenjan na podlagi istega člena kot pred njim vodja kriminalistov Boštjan Lindav, ki ga je zamenjal Vojko Urbas.

Vse več pa je tudi namigov, da naj bi vlada celo skušala ukiniti Nacionalni preiskovalni urad. "Da bi lahko šlo v tej smeri, kaže že to, da vrh policije in ministrstva že nekaj časa pri kriminalistih poizvedujejo o potrebnosti t. i. slovenskega FBI-ja. Nobena skrivnost namreč ni, da je nekaterim 'klasičnim' kriminalistom NPU trn v peti, saj nanj gledajo kot na konkurenco – tudi zaradi višjega plačila kriminalistov, ne pa kot na dodano vrednost pri pregonu najzahtevnejših oblik kriminalitete. Vendar NPU menda ni edini na udaru, saj se očitno razmišlja tudi o širši reorganizaciji policije," še dodaja Škrjanc.

Sorodna novica Nova vlada zamenjala vodstvo policije in vojske, Kangler sekretar na notranjem ministrstvu

Vrsta razrešenih direktorjev

Muženič, ki velja za strokovnjaka v Uradu za preprečevanje pranja denarja, je nato danes res postal še eden v vrsti razrešenih direktorjev ključnih državnih organov.

Vlada Janeza Janše je že na ustanovitveni seji razrešila direktorico policije Tatjano Bobnar, načelnico Generalštaba Slovenske vojske Alenko Ermenc in direktorja obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo Dejana Matijeviča. Prejšnji mesec je vlada razrešila tudi direktorja Slovenske obveščevalno–varnostne agencije (Sova) Rajka Kozmelja, ki je 17. marca, takoj po imenovanju, odstopil. Kot razlog za svojo odločitev je navedel po njegovem mnenju nesprejemljivo izključitev Sove iz Sveta za nacionalno varnost.

Zamenjava se je zgodila tudi v vodstvu Urada za preprečevanje pranja denarja, ki ga je v preteklosti tudi vodil Muženič. Vlada je z mesta direktorice urada razrešila Branko Glojnarič in za v. d. direktorja imenovala Ivana Kopino, nekdanjega dolgoletnega občinskega svetnika SDS-a v občini Straža.

Menjave tako pri kriminalistih kot pri uniformirani policiji

Odkar je nastopila nova vlada, so novega vodjo dobili tudi slovenski kriminalisti. Kot vršilec dolžnosti direktorja uprave kriminalistične policije bo skoraj tisoč slovenskih kriminalistk in kriminalistov do vrnitve Branka Japlja, ki je trenutno na delu v tujini, vodil Vojko Urbas. Prejšnji vodja kriminalistov Boštjan Lindav je v vodstvu policije prevzel vlogo svetovalca v. d.-ja generalnega direktorja policije, in sicer za področje kriminalitete.

Menjave so se na začetku aprila zgodile tudi na vrhu uniformirane policije. Srečka Jarca je zamenjal Danijel Lorbek, ki ga je lani poleti Bobnarjeva umaknila z mesta direktorja mariborske policijske uprave, in sicer po aferi, ko so policisti pijanega za volanom ujeli prvega moža mariborskih kriminalistov Roberta Mundo.

Razrešen direktor NPU-ja