Gostje oddaje Tarča so bili Joc Pečečnik, direktor Acrona Samo Lampret in direktorica Združenja proizvajalcev in distributerjev medicinskih pripomočkov Mojca Šimnic Šolinc. Povabili so tudi ministra za zdravje, ki pa se oddaje ni udeležil.

"Rad bi, da razčistimo manipulacije okoli mask. Jaz nisem kandidiral za dobavitelja, minister Tonin je v tej oddaji že javno povedal, da je poklical tri ljudi in jih prosil za pomoč. Med njimi je bil gospod Čeferin, Janez Škrabec in jaz. Poklical je, ko je bilo stanje kaotično. Jaz kot domoljub, nekdo, ki ima rad to državo, nisem mogel zavrniti prošnje. Takrat, če smo iskreni, smo se vsi bali, kaj se bo z nami dogajalo. Ne glede na to, kaj se zdaj dogaja in kakšno ceno plačujem v medijih, sem ponosen, da sem se odzval in na neki način rešil državo, saj sem prvi dobavil velike količine robe," je na vprašanje voditeljice Erike Žnidaršič, ali se čuti odgovornega za dobavo opreme, ki se je izkazala za neustrezno, saj so bili med drugim tudi neustrezni certifikati za opremo, odgovoril poslovnež Joc Pečečnik, ki je prvi Sloveniji dostavil večjo pošiljko mask.

"Mi nismo specialisti za medicinsko opremo, to smo glasno povedali. Prvo dobavo smo pripeljali, maske niso bile ustrezne, dobavitelja smo poklicali in se je opravičil. To je bilo javno na zavodu republiških rezerv. Dobavitelj je povedal, da bo maske zamenjal, nakar je država rekla, da bi jih rada odkupila, ker jih nujno potrebuje. Od takrat naprej smo v državo pošiljali vzorce s certifikati, da se preveri, ali so ustrezni. Tukaj imam dokument Bureau Veritasa, ki pravi, da so ustrezne, potem smo jih naročili. Zdaj pa te maske kar naenkrat niso več ustrezne," je pojasnjeval Pečečnik.

Pečečnik je še opozoril, da sam ni bil dobavitelj, in pomahal s pogodbo med državnimi rezervami in njegovim dobaviteljem. "Zaprosili so me, naj bom uvoznik, vse maske, certifikate, standarde in kvaliteto ter cene in količine je pregledala medresorska komisija, v kvaliteto in certifikate se sam nisem popolnoma nič vmešaval," je pojasnil in dodal, da je dejstvo, da je država maske kupila.

Maske zaobšle zakonsko določene postopke

Mojca Šimnic Šolinc iz združenja proizvajalcev in distributerjev medicinske opreme je pojasnila, da je pravilen postopek za uvoz mask oziroma zaščitne opreme pridobitev dovoljenja Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke.

Kako primerne so maske, po besedah Šimnic Šolinc ne bomo izvedeli, saj so zaobšle zakonsko določene postopke. Za kakovost izdelka je odgovorno podjetje, ki je opremo dalo na trg. Podjetje bi moralo biti v prvi vrsti vpisano v register Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke. Na vprašanje, ali je primerno, da se certifikati za medicinsko opremo pridobijo naknadno, je Šimnic Šolinc odgovorila, da je to mogoče v primeru, kadar gre za obstoječe certifikate, ki so že prisotni v Sloveniji. "Imamo pa zelo jasno zapisano v 25. členu zakona o medicinskih pripomočkih, da se lahko v primeru epidemije izda dovoljenje tudi za uvoz izdelkov, ki nimajo ustreznih certifikatov, če pristojni organ ugotovi, da so izdelki ustrezni. Je pa seveda treba pridobiti vso dokumentacijo, med katero sodijo tudi certifikati, proizvajalec, uvoznik. Po pridobitvi soglasja pa jih je treba s temi informacijami označiti."

Lampret: Iskali smo rešitev za preživetje podjetja

Samo Lampret, direktor družbe Acron, je dejal, da njihovega podjetja nihče ni prosil za sodelovanje. "Nas ni nihče prosil. Mi zaposlujemo 250 ljudi, za nas je bil položaj, ki se je zgodil s koronavirusom, šokanten. V hipu so nam zaprli vseh 70 maloprodajnih enot, imeli smo vse ljudi na čakanju in nismo vedeli, kaj bo. Dejstvo pa je, da mi kot podjetje ekskluzivno zastopamo podjetje Deli iz Kitajske, ki sodi med 500 največjih kitajskih podjetij. Ukvarjajo se s šolskim materialom, pisarniškim materialom in zaščitno opremo," je odgovoril. Pojasnil je, da so zaščitno opremo začeli uvažati, ker je nastala potreba po njej, ki je prej ni bilo. Takoj so začeli iskati rešitve, kako rešiti preživetje podjetja, dali so ponudbo in z ministrstvom jim je uspelo uskladiti certifikate.

Na vprašanje, kako mu je uspelo izpogajati tako unikatno dolg rok dobave (oktober 2020), je Lampret odvrnil, da so prve maske pripeljali že tri dni po podpisu pogodbe. "Takoj naslednjih 160.000 pa še par dni zatem, to pomeni 14 dni pred rokom, predvidevam, da so ustrezne institucije v Sloveniji preverile našega dobavitelja, ki gotovo na Kitajskem uživa ugled," je dejal in dodal, da so kitajskega dobavitelja vprašali, kaj bi lahko dolgoročneje dobavljali. "Ponudili so tri milijone mask, 200.000 tedensko, ponudbo smo poslali državnim rezervam in oni so sprejeli," je dodal.

Na vprašanje, ali se poznata z Mitjo Terčetom, volonterskim koordinatorjem vladne medresorske skupine, ki je usklajevala nabave. "Terčeta poznam, enkrat sem ga srečal, to je pa to," je odgovoril Lampret in dodal, da z njim nima nobenih povezav ter da ga ni videl že sedem let. Na vprašanje, zakaj je najel odvetniško družbo, če je vse zakonito in transparentno, je odvrnil, da zato, ker so se v medijih začeli pojavljati očitki, da imajo ponarejene certifikate.

"Mi smo za vse maske dobili potrdilo Bureau Veritasa, še preden smo jih naložili na Kitajskem, maske so bile pregledane," je še povedal Lampret.

Kakšne so bile marže?

Acronova cena za maske FFP2 je znašala od 3,2 do 3,9 evra. Iz njihovih lastnih izračunov naj bi bilo razvidno, da naj bi jih nekatere maske FFP2 skupaj s prevozom in carino stale 1,46. Pri 30-milijonskem poslu bi torej Acron lahko pridobil kar 15 milijonov evrov dobička, ugotavlja Tarča.

Nenavadno je tudi to, da so bili podjetju Acron omogočeni tudi precej dolgi dobavni roki, zdaj pa se zapleta tudi pri ustreznosti mask. Uprava za zaščito in reševanje je UKC-ju Maribor zaradi pomanjkanja opreme dostavila Acronove maske FFP2, a se je zapletlo. Predstojnica lekarne UKC-ja Maribor, Maja Petre, je namreč 28. aprila upravi za zaščito in reševanje ter drugim pristojnim za dobavo zaščitne opreme sporočila, da so maske iz blagovnih rezerv z olajšanjem sprejeli, a da so v veliki dilemi, ali so maske ustrezne kakovosti. Kot navaja, maskam niso bili priloženi ustrezni certifikati, maske niso bile ustrezno označene, kar lahko pomeni, da niso ustrezne kakovosti. UKC je dva dni čakal na odgovor, nato pa so z uprave sporočili, da tudi sami certifikatov nimajo. V sredo je direktor UKC-ja Maribor novinarjem Tarče sporočil, da zadeva še vedno ni urejena in certifikate še vedno preverjajo. Pri čemer se postavlja vprašanje, ali so morali zdravstveni delavci uporabljati maske brez ustreznih certifikatov.

Na trgu uveljavljeno kitajsko podjetje Sinopharm je medtem maske FFP2 ponujalo za 2,15 evra, navadne kirurške maske pa so ponujali za 15 centov za kos, a so kljub temu njihove ponudbe ostale v predalu. Po pojasnilih državnega sekretarja Aleša Cantaruttija naj bi bile težave v avansu, transportu in dobavnih rokih. A kot je pojasnil Drago Babič, zunanji član sveta za razvoj Slovenske akademije znanosti in umetnosti, so bili Kitajci pripravljeni skrajšati roke, poslati letalo in privoliti v plačilo po prevzetju. Babič je izračunal, da bi z nabavo iz Nandžinga prihranili več kot 40 milijonov evrov. "Nekje za 77 odstotkov so bile v povprečju cene iz pogodb zavoda višje od ponujenih cen iz Kitajske."

Babič je tudi prepričan, da je država naredila veliko napako, ker na diplomatski ravni ni poskrbela za neposredne nabave. "Predsednik vlade ali zunanji minister bi lahko poklicala kolege na Kitajskem in rekla, da potrebujemo eno letalo opreme. Tako je naredil Plenković, tako je naredila Merklova, in so opremo dobili." Hrvaška se je na najvišji politični ravni s Kitajsko dogovorila za neposredno nabavo in kupuje pri podjetjih Sinopharm in Meheco. Kot je poročal Žan Dolajš, so jim z urada hrvaškega predsednika vlade sporočili, da je bil to edini način za zagotovitev stabilne in kakovostne dobave. Hrvati so tako od Kitajske kupili za 50 milijonov evrov blaga. Čeprav so kupovali tudi pri domačih posrednikih, so prek njih dobavili le zanemarljiv del opreme v vrednosti 1,7 milijona evrov. Hrvaška je tako za zaščitno opremo porabila skupno 52 milijonov evrov, medtem ko je Slovenija do zdaj sklenila že za več kot 200 milijonov evrov pogodb.

Pečečnik: Naše podjetje ni imelo marže

Pečečnik je glede marž pojasnil, da so bile njegove maske "po 1,77 evra plus transport, kar si na povprečni ceni v Sloveniji lahko sami mislite, kako so ugodne". "Naše podjetje niti pri transportu niti pri izdelkih ni dobilo marže," je dodal.