"Čeprav smo zaščitili državljane in zaprli meje, smo bili še vedno sposobni sodelovati," je na novinarski konferenci dejal slovenski zunanji minister Anže Logar in kot primer navedel dnevne telefonske klice in dialog pri iskanju rešitev za težave, ki so se sproti pojavljale. Menil je, da so v sosedskih odnosih ustvarili nov protokol, kar se mu zdi velik uspeh in pomembno evropsko sporočilo. Zavzel se je za nadaljnje sodelovanje, ki se ga veseli, saj da imamo v tej regiji več skupnega, kot tistega, kar razdvaja. To izkušnjo sodelovanja in intenzivnih izmenjav si tudi avstrijski minister za zunanje zadeve Alexander Schallenberg želi prenesti v pokoronsko obdobje. Kriza je po njegovih besedah "bolj kot sicer" pokazala, kako tesno povezana je država s svojimi sosedami. "Ko se zgodi najhujše, ko gre zares, se lahko zanesemo na svoje sosede," je dejal Schallenberg.

Vodja češke diplomacije Tomaš Petriček je izpostavil, da se lahko drug od drugega učimo. Na ta način bi bilo mogoče v veliki meri zadržati učinke morebitnega drugega izbruha novega koronavirusa, je dejal. Madžarski zunanji minister Peter Szijarto je prav sodelovanje med državami navedel kot enega od razlogov, da je vsem državam, ki so se danes zbrale na Dunaju, uspel boj z novim koronavirusom. Ob tem je naštel tako pomoč v zaščitni opremi, dovoljenje nekaterim skupinam ljudi, da so prečkale mejo, in sodelovanje pri repatriacijah. Sodelovanje pri vračanju državljanov so izpostavili tudi drugi ministri, vključno s Slovakom Ivan Korčokom. Zaslužna za njegovo repatriacijo iz ZDA, kjer je bil veleposlanik, je bila namreč Avstrija. Šele zatem je v začetku aprila prisegel na položaj ministra.

Glede prihodnosti sta tako Korčok kot Szijjarto izpostavila izziv obnove gospodarstva. Slovenskemu gospodarstvu bi lahko pomagali tako, da pridejo v Slovenijo in s tem pomagajo našemu turizmu, je prebivalce držav iz soseščine povabil Logar. Glede morebitnega drugega vala Logar sicer meni, da smo zdaj bolje pripravljeni kot prej, tudi s komunikacijskimi kanali za izmenjavo podatkov.

Kot so sporočili z Ministrstva za zunanje zadeve, so ministri glede sodelovanja v regiji poudarili še, da morajo srednjeevropske države tesno sodelovati pri izgradnji regionalne transportne in energetske infrastrukture, saj gre večinoma za čezmejne projekte. Logar je poudaril, da je boljša infrastrukturna povezanost predpogoj za nadaljnji gospodarski razvoj regije. Ob tem je kot dober primer izpostavil Luko Koper, katere razvoj je neposredno odvisen od izgradnje ali nadgradnje železniških povezav preko Slovenije v zaledne države, od koder bo omogočena priključitev v vseevropsko železniško omrežje.

Minister obiskal tudi predstavnike slovenske manjšine

Kot so sporočili z Ministrstva za zunanje zadeve, se je Logar pred srečanjem zunanjih ministrov na Dunaju prvič srečal tudi s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Srečanje je bilo namenjeno pripravam na obisk avstrijskega zunanjega ministra Alexandra Schallenberga 22. junija v Ljubljani. Pogovor je potekal tudi o aktualnih vprašanjih. Logar se je zavzel za nadaljnje dosledno uveljavljanje 7. člena avstrijske državne pogodbe (ADP) ter da bi Slovenija in Avstrija še naprej razvijali dobrososedske odnose, ki so "res dobri". Ob tem je izrazil pričakovanje, da bodo avstrijska vlada in lokalne oblasti še naprej namenjale posebno pozornost slovenski manjšini.

Janša z veleposlaniki višegrajske četverice o izzivih v EU-ju

S predstavniki tujih evropskih držav se je srečal tudi premier Janez Janša, ki se je sešel z veleposlaniki višegrajske četverice in z njimi izmenjal mnenja o ključnih izzivih, s katerimi se soočajo članice EU-ja, ter o najpomembnejših regionalnih vprašanjih. Zahvalil se jim je tudi za pomoč ob začetku epidemije, ko je Sloveniji primanjkovalo zaščitnih sredstev in medicinske opreme.

Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, so na srečanju govorili tudi o odzivu na pandemijo covida-19, migracijah, pobudi Treh morij, Zahodnem Balkanu in širitvi EU ter o prednostnih nalogah slovenskega predsedstva Svetu EU v drugi polovici prihodnjega leta.

Premier Janša je izpostavil, da je pobuda Treh morij pomembna z vidika strukturnih in razvojnih potreb regije, ki jo obsega. S sogovorniki so se strinjali, da širitev EU in Zahodni Balkan potrebujeta več pozornosti Evropske unije. Širitev EU na Zahodni Balkan bo ena ključnih prioritet slovenskega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici prihodnjega leta.