Karantena velja tudi za državljane Slovenije. Opravljene so tudi izjeme za lastnike plovil ali nepremičnin in sorodnike slovenskih državljanov, zanje bo obvezna karantena ali covid test, ki ne bo starejši od treh dni. To velja tudi za tedenske delovne migrante.

Covid-test ne sme biti starejši od treh dni in mora biti narejen v Evropski uniji oz. na schengenskem območju, je pojasnil notranji minister Aleš Hojs in dodal, da so ukinjene t. i. možnosti nemotenega prehajanja tedenskim delovnim migrantom – tudi oni morajo imeti s seboj narejen covid-test, ki ne sme biti starejši od treh dni. Še vedno pa ostaja v veljavi možnost prehajanja meje dnevnim migrantom. Za potovanja na Hrvaško in iz nje sprememb ni, je pozneje še dejal Hojs in dodal, da gre za eno varnejših držav v Evropski uniji.

Poleg tega so skrajšali tudi čas, dovoljen za tranzit Slovenije (za npr. avtoprevoznike), s 24 na 12 ur. "Najdlje v 12 urah morate prevoziti Slovenijo."

Vlada je zaradi vse več novih primerov okužbe z novim koronavirusom – pri čemer jih je večina uvoženih oz. vnesenih, predvsem z Balkana – zaostrila mejno politiko. Kot je znano, je v zadnjih dneh število okuženih že naraslo, kolikšno število okuženih pa lahko pričakujemo v naslednjih dneh? Minister za zdravje Tomaž Gantar je v Odmevih pojasnil, da običajno traja teden dni do razvoja bolezni, tako da bo v roku 14 dni jasno, kolikšen bo obseg tega širjenja.

Zagotovil je, da slovenski NIJZ sodeluje tudi s podobnimi institucijami v omenjenih državah. "Na osnovi njihovih podatkov se mi odločamo, kakšne ukrepe bomo sprejemali," je pojasnil.

Preprečiti želijo, da ne bi uspeli slediti vsem stikom okuženih

Minister za zdravje Tomaž Gantar je na tiskovni konferenci dejal, da se "ponovno soočamo z naraščajočim številom okuženih, za zdaj na račun prehodov prek južne meje, ne pa znotraj same države". Dodal je, da želijo preprečiti, da bi se zgodilo, da ne bi uspeli spremljati stikov okuženih. "Imamo majhno število epidemiologov, žal nismo bili pripravljeni na sprejemanje kakšnih drugih metod spremljanja okuženih, na primer aplikacij itd. Zato je zdaj čas, da takoj odreagiramo, in sicer tam, kjer je to potrebno, predvsem na mejah oz. južni meji," je dejal Gantar in dodal, da se obnašamo preveč sproščeno.

Zbiranja ostajajo dovoljena za do 500 udeležencev

Čeprav opažajo več združevanja brez zaščitnih ukrepov, se v prvi fazi niso odločili za zaostrovanje znotraj države: "Če bo treba, pa bodo najprej zmanjšali število ljudi, ki se lahko zbirajo na javnih krajih: zdaj smo pri številki 500, če bo treba, bomo to zmanjšali nazaj na 200 in nato stopnjevali ukrepe, če bo treba." Znova je poudaril na nujnost spoštovanja samozaščitnih ukrepov – vzdrževanje varnostne razdalje, nošenje mask, če ni mogoče zagotoviti razdalje, higiena rok itd.

Hojs je ob tem dejal, da glede na razmere v nakupovalnih središčih, kjer se ukrepi ne spoštujejo, obstaja realna možnost zaostrovanja tudi teh ukrepov.

Gantar pa je pojasnil še, da se vzporedno pripravljajo na večji obseg drugega vala, predvsem na tistih področjih, ki so bila v prvem valu bolj izpostavljena: "Iščemo rešitve za večjo varnost v domovih za starejše občane in rešitve za to, da ne bi bilo treba znova zaustavljati gospodarstva." "Bolezen covid-19 še zdaleč ni premagana," poudarja Gantar in dodaja, da začenja večina držav, kjer je bilo veliko sproščanja ukrepov, plačevati višjo ceno za to.

Gantar je pozneje razkril še, da se še vedno pogovarjajo o aplikaciji za sledenje okuženim, ki bi temeljila na prostovoljni bazi.

Krek: Od 3. junija že 34 primerov

Minister za zdravje se je sicer pred sejo vlade sešel z vodjo svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojano Beović in direktorjem NIJZ-ja Milanom Krekom. Ta je na tiskovni konferenci vlade predstavil še nekaj številk: "Če pogledamo obdobje od 3. 6. do 17. 6., smo imeli 34 primerov. Na začetku smo imeli primere 5, 1, 1, 2, 0 ... v zadnjih dneh pa se je začelo to strmo dvigati od 1, 3, 4, do osmice, kar pomeni, da imamo situacijo, ki jo je treba resno vzeti." Večina tistih, ki so bili pozitivni, so bili prineseni, torej zunanji, je poudaril in naštel po državah: "Iz Rusije sta bili dve osebi, iz BiH-a jih je bilo devet, iz Srbije tri, iz Švedske ena, iz ZDA ena, neznano štiri. Vseh tistih, ki so bili sekundarno okuženi, je bilo pa 14. Tako smo imeli dejansko 34 okuženih v tem obdobju."

"Ugotavljali smo tudi, da je bilo med temi, ki so bili okuženi, ki so prišli v našo državo, predvsem tisti, ki so prišli prek pogojev, ki so določeni v 10. točki tega dokumenta, ki opredeljuje prehode čez mejo, in so prišli v Slovenijo kot izjema," je še pojasnil Krek in dodal, da so tudi zato vladi predlagali spremembe ravno tega dela odloka.

Sorodna novica V sredo potrjenih 8 novih okužb, največ po 29. aprilu

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj pa je pred sejo vlade na vprašanje o morebitnih novih ukrepih v domovih za ostarele zagotovil, da stalno spremljajo epidemiološke razmere. Tudi na srednem posvetu z združenjem direktorjev domov za starejše občane je opomnil, da nevarnost za epidemijo še vedno obstaja in je treba z največjo skrbnostjo izvajati vse predpisane preventivne ukrepe ter pozorno spremljati epidemiološki položaj.

Zato bo danes domovom za starostnike tudi poslal navodila, da preprečijo morebiten vnos okužbe, je napovedal minister. Glede morebitnih novih omejitev oziroma nadaljnjih korakih se bodo posvetovali s kolegi in stroko. Če bodo tako ocenili, je lahko eden izmed korakov tudi ponovna omejitev obiskov, a Cigler Kralj ne želi prehitevati in prenagljeno sklepati. "Spremljamo razmere in gotovo se bomo pravi čas skupaj s stroko odločili," je zagotovil.

"Poostriti bomo morali ukrepe za ljudi, ki prihajajo z območij, kjer je večja aktivnost covida-19. To so države na Balkanu. Za nas sta problematični predvsem Bosna in Srbija, od koder imamo trenutno največ uvoženih primerov, ki pa nato predstavljajo možnost širjenja med našimi državljani," pa je ob zadnjih podatkih v povezavi z novim koronavirusom za Radio Slovenija povedala Mateja Logar z infekcijske klinike.