V Srbiji bodo kljub slabi epidemiološki sliki zaradi novega koronavirusa v nedeljo potekale parlamentarne volitve, na katerih bo 6,6 milijona volivcev ob poslancih izbiralo tudi člane občinskih in mestnih skupščin ter pokrajinske skupščine Vojvodine. Volitve bi morale biti že 26. aprila, a so jih zaradi zdravstvene krize in razglasitve izrednih razmer 15. marca preložili.

Čeprav se bo v nedeljo za 250 poslanskih sedežev potegovalo 21 strank in zavezništev, je zmagovalec volitev znan že mesece. Srbska napredna stranka predsednika države Aleksandra Vučića, ki državo vodi od leta 2012, in njen glavni koalicijski partner, Socialistična stranka Srbije (SPS) zunanjega ministra Ivice Dačića, lahko znova računata na jasno večino v parlamentu. Zadnje ankete SNS-u in njenim zaveznikom na listi Aleksandar Vučić ‒ Za naše otroke napovedujejo skoraj 60 odstotkov glasov, socialistom in njihovim zaveznikom pa okoli 12 odstotkov. Vučić je v sredo dejal, da če ne bodo dobili absolutne večine v parlamentu, ne bodo prosili za mandat za sestavo vlade, saj da država zaradi izzivov potrebuje močno vlado in parlament. Kdo bo premier, še ni znano, čeprav je prvi na listi kmetijski minister Branislav Nedimović, piše STA.

O tem, kaj za Srbijo pomeni nadaljevanje Vučićeve vladavine in kako bo na izvedbo volitev vplivala epidemija covida-19, smo se pogovarjali z dopisnikom RTV Slovenija iz Beograda Boštjanom Anžinom.

Katere so bile glavne teme v predvolilni kampanji in kako je potekala?
Kampanja je bila predvsem zelo drugačna. Ni bilo ogromnih predvolilnih shodov oziroma so bili redki in manjši. Seveda so tu gospodarski razvoj, vprašanje Kosova, ki je spet zelo aktualno tudi na mednarodnem prizorišču, okrevanje po koronavirusu oziroma čim manjše krčenje gospodarstva, kjer Vučić obljublja, da bodo za seboj pustili vso Evropo. Veliko večjo vlogo igrajo elektronski mediji, splet. Poslušali smo medsebojna obtoževanja, očitke, opozicija trdi, da je Vučić avtokrat, ta odgovarja, da je večina nasprotnikov tatov, ki so že imeli svojo priložnost in jo zapravili. V resnici skoraj ni predstavljanja tega, kaj je posamezna stranka naredila v preteklem mandatu ali kaj načrtuje v prihodnjem, kakšna je torej politika. Niti na lokalni ravni. Glasuje se predvsem za osebe.

Aleksandar Vučić je seveda osrednja figura, je vseprisoten, pa čeprav je samo v nazivu liste in zanj v resnici ne bodo mogli glasovati, saj je predsednik. Srbi radi rečejo, da potrebujejo vodjo, nekoga, ki zna tudi udariti po mizi, ki zna biti grob. Vučić, pa ne le on, je zabrisal mejo med predsedniško in strankarsko funkcijo, s katere ni po izvolitvi za predsednika nikoli odstopil. V Srbiji smo od "najbolj smešnega virusa na svetu, ki obstaja samo na Facebooku", hitro prišli do apokaliptičnih napovedi, poltedenskih prepovedi gibanja, vmes pa je Vučić osebno predajal nove respiratorje in reševal Srbijo ter sporočal, da je le njegova stranka jamstvo za varnost ‒ pa tudi ekonomski razvoj. Čeprav smo imeli zadnje dni skoraj 100 novih okužb dnevno, pristojni vztrajajo, da je vse pod nadzorom, da je korona oslabila, da je vse odvisno le še od odgovornosti posameznikov. Tu so mnogi že vajeni, da je predsednik skoraj kot družinski član, saj je ves čas gost oddaj, ima novinarske konference, obiskuje gradbišča, velike investicije. Marsikaj lahko očitamo trenutni oblasti, a večina Srbov opazi, da se danes po državi vozijo bistveno hitreje in udobneje, ko pridejo v Beograd, zagledajo ogromen projekt "Beograd na vodi" in pri tem ne razmišljajo o spornih poslih ali tem, da si stanovanja tam lahko privošči le elita. Posodablja se železniška infrastruktura, gradijo se šole, digitalizira javna uprava.

Mednarodna skupnost Vučića vidi kot garanta stabilnosti, pripravljena je pogledati skozi prste pri marsičem, tudi ko gre za demokracijo, svobodo govora, pravosodje. Ima skoraj brezpogojno podporo številnih medijev, nekateri tabloidi niso skoparili z napadi na predstavnike opozicije, tudi z lažmi. Širijo se informacije o pritiskih, o klicih, zahtevah po seznamih tistih, ki bodo glasovali za največjo stranko, predvsem v velikem javnem sektorju.

Na drugi strani pa imamo razdrobljeno opozicijo, ki Vučiću pomaga kar sama. Nazadnje s tem, ko se je Gibanje svobodnih državljanov s Sergejem Trifunovićem odločilo za kandidaturo, stranke, združene v Zvezo za Srbijo, pa vztrajale pri bojkotu. Prišlo je do verbalnih obračunavanj, Trifunović je bil delež napada na ulici, kritike, ki so na čelu bojkota, je obtožil, da so ga spremenili v tarčo. On je pravzaprav edino novo ime na politični sceni, zelo drugačen od drugih opozicijskih voditeljev (imamo tudi tiste, ki v to zgodbo niso neposredno vpleteni, ki denimo niso bojkotirali dela parlamenta, najbolj znan je Vojislav Šešelj, ki tokrat ne bo edini obsojeni vojni zločinec, ki se bo potegoval za poslanski sedež). Tisti, ki bi lahko prišli v parlament, so Gibanje svobodnih državljanov, Gibanje SPAS (Rešitev) Aleksandra Šapića, Šešljevi radikali, gibanje Metla, stranka Dosta je bilo (Dovolj je bilo) s precej kontroverznim Sašo Radulovićem.

Na koncu mnogi volivci v zadnjem trenutku pomislijo, ali bi glas zaupali kateri od teh opozicijskih strank, torej za spremembe, ali pa za bolj "varno" in preizkušeno opcijo kljub vsem aferam, očitkom itd. In obkrožijo Vučićev SNS.

Vučić in njegov SNS si v parlamentu obeta absolutno večino, velik del opozicije je napovedal bojkot volitev. Torej naj bi volitve prinesle ohranitev statusa quo?
Zmagovalec ni vprašljiv, samo ne vemo, ali bo SNS dobil absolutno večino, morda celo blizu 60 odstotkov glasov ali več. Na drugem mestu bodo socialisti Ivice Dačića, zanimivo bo videti, ali bo zbral več podpore kot na zadnjih volitvah, saj je v nasprotnem primeru napovedoval, da bo odšel z vrha stranke. Medtem so na hitro spremenili pravila, cenzus za vstop v parlament se je s petih znižal na tri odstotke. SNS-u so takrat očitali, da želi tako poskrbeti, da bo imel v parlamentu vsaj kakšnega, četudi le navideznega nasprotnika, in da bo pri tem tudi pomagal. V mednarodni skupnosti namreč ne bi bilo videti najbolje, če bi v srbskem parlamentu – še posebej, če bi veljal petodstotni prag ‒ sedeli le stranki Vučića in Dačića, torej le sedanja oblast.

Mislim, da bodo po eni strani te volitve Vučićevo stranko v parlamentu okrepile, po drugi pa bi ji lahko dolgoročno povzročile težave, še posebej, če tam ne bo skoraj nikakršne opozicije. Zanimivo bo seveda spremljati volilno udeležbo in interpretacije, ali so se ljudje odločali za bojkot ali ne. Tisti, ki ga podpirajo, pravijo, da druge rešitve ni.

Pogovarjal sem se z Boškom Obradovićem, vodjo precej skrajno desne stranke Dveri, zaradi česar je za večino drugih podpornikov Zveze za Srbijo, v katero je združena večina najbolj ostrih kritikov Vučića, od Đilasa, Jeremića do Tadića, nesprejemljiv prav toliko kot Vučić. Kot pravi, ni pogojev za demokratične in svobodne volitve, saj ima vladajoča stranka lovke vsepovsod, prek lojalnih medijev obračunava z nasprotniki, jim grozi, mirno krši zakone, ustavo, kot pravijo, tudi v času izrednega stanja zaradi koronavirusa. Ob tem pa kot dodaten argument, da volitev ne bi smelo biti, navajajo prav vnovično hitrejše širjenje okužbe, ob čemer so prepričani, da tudi zaradi tega, da ne bi ogrozili volitev, realnih podatkov sploh nimamo. Obradović pravi, da bodo te volitve le še poglobile politično krizo v državi in da bo moralo hitro priti do novih volitev, tudi ko bo bodo udarile vse gospodarske posledice zaprtja države ali pa, ko bo Vučić "prodal" Kosovo, kar prav tako vztrajno ponavljajo.

Zdaj bodo nekateri bojkotirali celotne volitve, nekateri pa vendarle nastopili na lokalnih, ki bodo potekale hkrati, tudi zato, ker gre za boj za tiste občine, ki še niso v rokah SNS-a, možnosti za uspeh pa so tam večje.

Odmevna je bila Vučićeva obljuba, da bo leta 2025 povprečna plača v državi znašala 900 evrov, v Beogradu tudi več kot 1000, povprečna pokojnina pa bo 400 evrov. Kako so te besede komentirali ekonomisti? Gre glede na gospodarsko stanje v državi za realno obljubo?
Vučić je povprečno plačo 500 evrov napovedoval že za leto 2017, pa je bilo treba potem z občasnim obnavljanjem obljube čakati do marca letos. In mnogi niso pozabili, da so jim leta 2014 plače v javnem sektorju in pokojnine znižali. Kako izvrstno gre Srbiji na številnih področjih, lahko državljani poslušajo praktično vsak dan, ljudje pa še vedno množično zapuščajo državo. Neodvisni analitiki govorijo, da je tudi teh 900 evrov predvsem politična propaganda, tipično širokogrudno metanje obljub, ki ni utemeljeno na številkah. Predvsem pa, da v nepredvidljivih časih, kot so danes, nihče ne more vedeti, kakšna bo plača čez štiri leta, saj bi moralo gospodarstvo rasti tudi do sedem odstotkov letno, česar do zdaj ni bilo zmožno.

Za primer dajejo tudi Slovenijo, kjer je plača danes malo višja od 1000 evrov. Razlika med državama je ogromna. Slovenija je imela v času Jugoslavije dvakrat višji dohodek od povprečja, v katerega se je uvrščala Srbija. Če je bilo takrat razmerje 1:2, je danes že 1:4.

A vedno pride naslednja obljuba ali pa naslednja afera, zaradi katere se pozabi na vse drugo.

Volitve bodo potekale v času epidemije novega koronavirusa. Kakšni bodo ukrepi na voliščih? Kako bodo na primer volili okuženi?
Pristojni ves čas trdijo, da so razmere pod nadzorom, da mora biti odgovoren vsak posameznik in da so trditve, da prikrivajo pravo število okuženih, ki da se bo močno povečalo po volitvah, laž. Vsakemu volivcu naj bi na volišču ponudili masko, tam bo sredstvo za dezinfekcijo, upoštevala naj bi se varnostna razdalja, kar bo v praksi pogosto gotovo težko. Ampak v Srbiji omejitev skoraj ni, marsikje po Evropi so kar z malo odprtimi usti gledali tekmo Crvene zvezde in Partizana z več kot 20.000 gledalci, seveda brez mask ali razdalje, ali pa teniški turnir Novaka Đokovića in veselo druženje tam.

Glasovanje naj ne bi predstavljalo epidemiološke nevarnosti, ker naj bi šlo za kratko zadrževanje v prostoru, vse ljudi pozivajo, naj hodijo na volišča ves dan in ne le pozno popoldne, da ne bo nastajala gneča. Čisto natančnih, splošnih navodil, kako z okuženimi ali s tistimi, ki so v izolaciji, pa krizni štab do danes zjutraj, ko je začel veljati molk, še ni dal. Iz Vojvodine so na primer sporočili, da lahko na volilne odbore vsakdo napoti zahtevo, da komisija pride do njega, tudi tisti, ki so v samoizolaciji, sami naj bi poskrbeli tudi za ustrezno zaščitno opremo. Po drugi strani pa so iz Niša sporočili, da tisti, ki so zboleli ali so v samoizolaciji, ne bodo mogli glasovati, maske in rokavice pa da bodo tam obvezne le za volilne komisije. Volivcem priporočajo, naj tudi sami tja pridejo z masko. Poseben protokol glasovanja bo veljal tudi v domovih za starejše.