Temeljni cilj predloga je zagotavljanje finančnih sredstev v načrtovanem obsegu in po načrtovani dinamiki za vzpostavljanje najpomembnejših vojaških zmogljivosti, za izpolnjevanje nalog Slovenske vojske ter sodelovanje v sistemu kolektivne obrambe. Slovenija tako prevzema tudi sorazmeren del odgovornosti za zagotavljanje nacionalne varnosti v sistemu, piše v predlogu.

Po predlogu bo vojski v omenjenem obdobju namenjenih 780 milijonov evrov, pri čemer je predvidena letna poraba v prvih dveh letih po 100 milijonov evrov, v nadaljnjih štirih letih pa po 145 milijonov evrov. Bo pa lahko obseg sredstev, določen na letni ravni, v posameznih letih tudi višji za znesek, ki ga ne bo mogoče realizirati v preteklih letih, a ne višji od 160 milijonov evrov. Predlog zakona, ki ga bo vlada po napovedih ministra Mateja Tonina obravnavala v sredo, sicer vsebuje le osem členov, natančnejši seznam naložb pa je objavljen v obrazložitvah.

Levji delež predvidenih naložb bo po predlogu namenjen oblikovanju srednje bataljonske bojne skupine oz. nabavi vozil 8 X 8 in 4 X 4, in sicer v vrednosti 408 milijonov evrov. Za letalstvo – transportno letalo, dva helikopterja, hangar na Brniku in zmogljivosti v Cerkljah ob Krki – je predvidenih za 128 milijonov naložb. Predlog predvideva tudi za 65 milijonov evrov naložb v logistiko in medicinsko opremo ter za 65 milijonov evrov za raketne sisteme, po 40 milijonov evrov naložb v informacijske sisteme in infrastrukturo ter 34 milijonov za pehotno orožje in opremo.

Prizadevanja za spremembo zakona o obrambi

Predlog bo omogočal sklepanje večletnih pogodb pri zagotavljanju oborožitvenih sistemov in vojaške opreme, vendar pa obveznosti za posamezno leto ne morejo presegati letnih omejitev. Oborožitveni sistemi in vojaška oprema bodo morali izpolnjevati Natove standarde oziroma bo morala biti zagotovljena njihova povezljivost s sistemi in opremo, ki se uporabljajo v Natu.

Ministrstvo za obrambo bo moralo o naložbah v Slovenski vojski obveščati gospodarske subjekte v obrambnem sektorju v Sloveniji. To bo podjetjem omogočilo boljše predvidevanje tržnega razvoja ter morebitno sodelovanje v naložbenih projektih in naročilih. Sredstva naj bi vlada zagotavljala v rednih letnih proračunih. Vsako leto pa bo morala poslankam in poslancem DZ-ja poročati o izvajanju zakona, in sicer najpozneje do konca maja za preteklo leto.

Tonin si sicer v zadnjih tednih v DZ-ju prizadeva pridobiti tudi podporo predlaganim spremembam zakona o obrambi. Koalicijske poslanske skupine so spremembam, s katerim želi ministrstvo predvsem urediti status vojakov po 45. letu, naklonjene. Ker pa potrjevanje teh zakonskih sprememb zahteva dvotretjinsko večino navzočih poslancev, se je minister na pogovore odpravil tudi med poslanske skupine opozicije. Podporo so mu že obljubili v opozicijskih strankah SD in SNS, po besedah Tonina za časopis Delo pa predlagane rešitve podpirata tudi poslanca manjšin.