Nogometaši Celja so z dvema uspehoma v gosteh (Aluminij, Bravo) spet v zmagovitem ritmu in so skupaj z Mariborom na drugem mestu Prve lige. Pred današnjim dvobojem z Domžalami smo se pogovarjali s trenerjem Dušanom Kosičem, ki je v klub prišel avgusta 2017 in mu vdahnil značilno všečno igro brez taktiziranja.

V petek ste prekinili niz nepremagljivosti Brava in ostajate tik pod vrhom lestvice. Odlično sezono ima Celje, ste v trenerski karieri že kdaj doživljali lepše trenutke?
Lepo je, kadar rezultat potrdi neko razmišljanje, trudimo pa se, da nas ne iztiri niti kakšen poraz. Trenerji poskušamo sebe prepričati, da ni le rezultat edino merilo. Tudi ob porazih najdemo pozitivne točke. In obratno: so tudi zmage, ko se zavedaš, kako si bil ranljiv. Vedno je prostor za napredek. Dokler čutimo, da so igralci pripravljeni napredovati in dati vse od sebe, je to tisto največje zadovoljstvo. Če so rezultati pravi, toliko bolje, potem je tudi fantom lažje sprejeti kakšno kritiko.

Kaj ste svojim varovancem rekli po zmagi nad Bravom, potem ko ste ob odmoru še zaostajali?
Da se lahko poveselijo. Da ni naključij. Sreča na igrišču je posledica odnosa, ki ga imaš do nogometa. Rad poudarjam, da je pogosto vse odvisno od nekega trenutka, ki je na tvoji strani ali ne. Moraš biti pogumen in verjeti vase, potrebuješ pa tudi kanček sreče. So tudi tekme, ko si odigral na maksimumu, a je bil tekmec preprosto boljši. Tudi trener Brava Dejan Grabić je rekel, da svojim fantom nima kaj zameriti in da so pokazali značaj. Tekma je bila zanimiva. Igramo odprto, ne taktiziramo, prav tako ne Bravo. In če dve ekipi igrata takšen nogomet, bo veliko tranzicije in veliko vsebine. Gledalcem je to všeč.

Ali kdaj razmišljate, kje ste zapravili točke, ki vas ločijo od 1. mesta? Po koronskem premoru ste izgubili z Muro in remizirali s Taborom Sežano. Boli ta remi?
Ne, razmišljati o tem je izgubljanje energije. Saj smo tudi začeli slabo, v prvih štirih krogih smo bili brez zmage. Tudi Maribor in Olimpija bi vedno našla tekme, na katerih sta poceni izgubljala točke. Ko omenjate izgubljene točke z Muro in Taborom – očitno javnost že šteje za neuspeh, ker je Celje izgubilo pet točk, ampak – Mura je takrat odigrala odlično, dosegla vrhunske gole, izkazal se je tudi Tabor, ki je bil zelo discipliniran in smo šele v zadnjih 20 minutah prišli do zraka. Nismo še ekipa, ki bi mlela od 1. do 90. minute.

Izjavili ste, da je zdaj vse odvisno od nogometašev samih. "Če se bodo odločili, da bodo prvaki, potem bodo prvaki," ste rekli. Celje je v preteklosti velikokrat popustilo pod pritiskom. Na primer v devetih pokalnih finalih je le enkrat izvleklo zmago. Kaj storiti, da ne boste podlegli pritisku?
Ne bom rekel, da smo luzerski klub brez značaja, ampak bom rekel, da smo kar 9-krat igrali pokalni finale, čeprav smo klub z omejenim proračunom. To kaže na uspeh, na konstantnost, na značaj ekipe. To tradicijo moramo spoštovati.

Pred slabim desetletjem ste bili trener Olimpije. Je precej lažje biti trener Celja, kjer se na poraze ne gleda tako kritično in lahko delaš dolgoročno?
Ne, nič lažje ni. Nekoč bo tudi Dušan Kosič po treh porazih nekdanji, čeprav – imeli smo že slabe serije, pa je klub verjel v to, v kar delamo. Bili smo osem tekem brez zmage, naša podoba na igrišču pa je bila vrhunska. Na srečo imamo zdaj stabilnost, vseeno pa ni nobenega zagotovila, kako bo jutri. Je pa jasno, da ima Olimpija večje zahteve, saj tudi več plačuje. Neuspeh je, če Olimpija izgubi s Celjem, če pa Celje z Olimpijo, je to normalno. Naši fantje so dobri, to je dejstvo, dobri pa smo zato, ker dajemo vse od sebe. Prvič, ko ne bo tako, bomo izpadli smešno.

Prvenstvo se bo razpletlo hitropotezno z ritmom tekem sreda–nedelja. Se bojite, da boste hendikepirani v primerjavi z Olimpijo in Mariborom, ki imata širši nabor igralcev?
Poškodovanih imamo nekaj nosilcev igre. Tisti, ki bodo dobili priložnost, pa čeprav bodo to 17- in 18-letniki, verjamem, da bodo znali na igrišču uresničevati naše principe. Je pa od mlajših težko pričakovati, da bi nadomestili nosilce igre. Morda bomo morali znižati merila, ne moreš od tako mladih pričakovati, da bodo prvaki.

Sorodna novica Bravo pokazal značaj, Celje pa potrdilo, da lahko računa na naslov

Lepo kaže Celju. Evropa, ki se vam je v zadnjih letih izmikala, je zelo blizu, dosegljiv je tudi naslov prvaka ...
Razočarani bi bili, če bi ostali brez Evrope. Treniramo tako, da bi v Evropi tudi nekaj pokazali. Da ne bi odigrali le ene tekme in izpadli. Je pa tako, da če bodo fantje maksimalni, so lahko tudi prvaki.

Štajerski derbi konec tedna, ko gostujete v Ljudskem vrtu, bo zato še zanimivejši ...
Naj ne zveni kot floskula, ampak – trenutno razmišljamo le o torkovi tekmi z Domžalami. Že dvoboj z Bravom je bil za nas kot finale, saj nam Aluminij diha za vrat.

Ampak, kot pravite, je privilegij, ker ste v položaju, ko se lahko borite za naslov. Je na treningih drugačno vzdušje kot na začetku prvenstva, ko vam ni šlo po načrtih?
Da, bi kar rekel, da je drugače, ker so fantje začeli verjeti vase. Vedo, da 90 minut osredotočene igre lahko prinese uspeh. Da ni nihanj in da ne razpademo, če dobimo zadetek. Tudi visok poraz nas ne sme vreči iz tira. Ja, lahko se zgodi, da tekmec zabije tri gole v treh akcijah. Moramo biti pa vedno maksimalni. Pri nas ne boste videli ogrevanja, ko bi kdo rekel: danes se mi ne ljubi. Vedno rečem: povej, če te je kdo razjezil, žena, morda otroci. Pojdi k robu igrišča, na masažo, če boš na igrišču, pa zahtevam, da si pravi ...

Je že kdo uporabil takšen izgovor?
Ni se še zgodilo, vedno pa imajo to možnost, in to mislim resno. Včasih smo rekli, da imamo kot pri kakšnem TV-kvizu kvizkota in se pošalimo, da ga je dobro držati za vprašanje za milijon evrov. Mislim, da ga je Mičo (Mitja Lotrič) enkrat izkoristil, ampak ni popolnoma jasno, ali ga je res porabil ali ne.

Vas je kapetan Mitja Lotrič presenetil z letošnjimi igrami?
Ne. Od nekdaj razume nogomet. Imaš igralce, ki razumejo vse, ko jim kaj razlagaš. On točno ve, kaj narediti. Obstajajo igralci, ki razumejo nogometno igro. Za moderen nogomet moraš imeti še telo. So takšni, ki razumejo igro, a telesno ne morejo slediti večjemu igralcu. Skratka, potrebuješ cel komplet, kamor spadajo tudi soigralci, da zate opravljajo umazana dela. Če se vrnem k Mitji: pripravljen je vlagati v ekipo. Danes je nogomet takšen, da če hočeš imeti vrhunsko ekipo, morajo obrambni igralci in napadalci delati tako v obrambi kot v napadu. Mi želimo, da obramba dela za napad in napad za obrambo. To je zahtevno. Lotrič, Vizinger, Kerin in Božič delajo umazane posle za obrambo in veliko tečejo. Na drugi strani je za podobo naveze Vizinger–Lotrič zaslužna celotna obramba oz. cela ekipa. Vesel sem, da imamo ob odlični ekipi tudi dobre posamezne igralce. Poglejte obrambo, vratarja Rozmana, koliko zanesljivih zadetkov je branil, Žana Zaletela, kolikokrat nas rešuje, pa oba bočna, zadnja vezna ...

Vseeno, Lotrič je že od najstniških let veljal za velik talent slovenskega nogometa, pa tega ni uresničil. Zdaj končno igra najboljši nogomet v karieri, kar je tudi vaša zasluga!
To je zasluga vseh trenerjev, ki se z njim vsak dan ukvarjajo, tu so Jasmin Jerič, kondicijski trener Alen Jankovič, trener vratarjev Amel Mujčinović, Robi Koren kot član strokovnega štaba, fizioterapevt Marcel Smole ...

V preteklosti Celju pogosto ni uspelo zadržati vrhunskih igralcev. Bo letos drugače?
Finančna realnost Celja je, da ne bo mogel zadržati najboljših. Vseeno bi bil moj nasvet fantom: če res ne pride vrhunska ponudba, bolje, da ostanete v Celju. Velik del ekipe je napredoval telesno in mentalno, sposobni so igrati na vrhunski ravni. Nočem, da koga vrnejo čez dva meseca, češ da ne more igrati na vrhunski ravni, ampak da pridejo naslednje leto še koga iskat. Skratka, želim, da če gredo na višjo raven nogometa, da se tam obdržijo.

Vam laska, ker vas je Dejan Grabić označil za najboljšega trenerja v slovenski ligi?
Dejana poznam še iz reprezentance, imava podobno razmišljanje. Lepo od njega, da je to izjavil, bi si kar izrezal te besede, saj v slovenskem prostoru ne funkcioniramo tako, da drug drugega hvalimo. Javnost lažje sprejme kritiko. Tudi jaz imam dobro mnenje o njem kot o mladem trenerju, oba pa veva, da se morava oba še ogromno naučiti in da bova po treh ali štirih porazih že nekdanja ... Moj modri mentor je nekoč rekel, da trener postaneš šele, ko te trikrat ali štirikrat zamenjajo. Če te ob tem še plačajo, pomeni, da si dober. Kakovost trenerja se potrjuje s podobo ekipe na igrišču. Kdaj nam igralci začnejo verjeti? Ko je podoba na igrišču dobra, pa še takrat si menedžerji pripisujejo več zaslug.

Slovenski nogomet ima kar nekaj slovenskih strokovnjakov, ki ste opozorili nase!
Pesti držim za Simona Rožmana na Reki. Srčno želim, da bi mu uspelo. Poglejte, kakšen pečat je pustil v Celju, ki je dobival odškodnino za Verbiča ob njegovih nadaljnjih prestopih. To je zapuščina dobrega trenerja. Ali pa Matjaž Kek, kakšen pečat je pustil na Reki. Slovenski nogomet ima dobro stroko, spoštujmo jo, ob tem pa spremljajmo vrhunske trende. Ne le Reala ali Barcelono. Sam rad pogledam tudi nemške klube, ki so zgled, kako vzgojiti domače igralce.