Slovenski predsednik je Borisu Pahorju vročil red za izredne zasluge za življenjski prispevek k razumevanju in povezovanju narodov Evrope in za nepopustljivo zavzemanje za slovenstvo in demokracijo. Italijanski predsednik pa mu je vročil odlikovanje viteza velikega križa, red za zasluge Italijanske republike.

Sorodna novica Prvi roman o požigu Narodnega doma ali kako zlo spremeni človeka v nekaj, kar ni človeško

Pisatelj Pahor je pred dnevi pojasnil, da se je kljub začetnim ugovorom, ki jih je imel do odlikovanj obeh predsednikov, odločil, da ju sprejme in da jih posveti vsem, ki so umrli v taboriščih.

Boris Pahor bo 26. avgusta dopolnil 107 let. Kot otrok – pred natanko stotimi leti, 13. julija 1920 – je bil priča požigu Narodnega doma. Požig tedaj največjega simbola slovenstva je pozneje popisal v delu Grmada v pristanu in romanu Trg Oberdan.

Njegovo življenje je zgoščena zgodovina 20. stoletja, ki so ga zaznamovali totalitarizmi in vojne. Pisatelj vse življenje opozarja na nevarnosti totalitarnih režimov, katerih žrtev je bil tudi sam, ter na nujnost samozavestne, pokončne drže v najširšem pomenu besede, ki lahko temelji le na dobrem poznavanju zgodovine in lastne identitete.

Sorodna novica Črni obroč, prvi roman o požigu Narodnega doma, zdaj tudi kot zvočna knjiga prek radijskih valov

Znanje, poglabljanje, študij zgodovine
S svojimi razmišljanji še posebno rad nagovarja mlade in jih poziva k aktivnemu udejstvovanju, ki naj bo utemeljeno na znanju, poglabljanju in študiju zgodovine, prava in diplomacije, zato da bo svet lahko doživel resnično spremembo.

V zadnjem času pa je v medijih ob stoti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu spregovoril o tem dogodku, ki mu je bil priča na pragu sedmega leta. Ob tem je podprl prizadevanja, da bi dom ponovno prešel v last slovenske manjšine. Obenem je ponovno pozval, da bi v Italiji objavili poročilo mešane slovensko-italijanske komisije o obdobju od leta 1880 do leta 1956.

Njegovo najbolj znano delo je roman Nekropola iz leta 1967, v katerem opisuje taboriščno izkušnjo med drugo svetovno vojno v taborišču Natzweiler-Struthof in s katerim je zaslovel tudi po Evropi. Večkrat je poudaril, da so ga v tujini prepoznali prej kot doma. Roman je bil preveden v francoščino, nato pa še v številne druge jezike. Tudi njegova druga dela so priznana zunaj meja in velja za enega najbolje prodajanih slovenskih avtorjev v tujini.

Za svoja literarna dela je prejel vrsto nagrad in časti, med njimi Prešernovo nagrado (1992), srebrni častni znak RS (2000) in francoski red legije časti (2007). Ob 102. rojstnem dnevu je prejel častni naziv kulturni ambasador RS. Večkrat se omenja kot kandidat za Nobelovo nagrado za književnost.

Človek, ki je videl preveč
Pahor je bil predstavljen že v več dokumentarnih filmih, lani je britanski BBC posnel film Človek, ki je videl preveč, ki ga predstavlja kot najstarejšega znanega preživelega zapornika v nacističnih taboriščih. Film opisuje zgodovino Trsta od požiga Narodnega doma do zaprtja slovenskih šol. Več prispevkov so mu v preteklih letih posvetili tudi tuji mediji, denimo Le Monde, RAI in The Guardian.