Sveženj za obnovo Evrope po pandemiji vključuje prihodnji sedemletni proračun Unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov. Drugi pogajalski predlog, ki ga je predsednik Evropskega sveta Charles Michel predstavil v soboto dopoldne, ohranja krovni obseg sklada za okrevanje pri 750 milijardah evrov, je pa za 50 milijard evrov zmanjšal obseg nepovratnih sredstev in povečal obseg posojil. Predlog predvideva 450 milijard evrov za nepovratna sredstva in 300 milijard evrov za posojila.

Po sobotnih pogajanjih se neuradno omenja, da je predvideno še nadaljnje zmanjševanje nepovratnih sredstev in večanje obsega posojil. Temeljna razhajanja naj bi bila na osi varčne četverice ter Rima in Madrida glede višine nepovratnih sredstev.

Varčna četverica in Finska trd oreh
T. i. varčna četverica - Nizozemska, Avstrija, Danska in Švedska ob podpori Finske že ves čas zahteva zmanjšanje obsega nepovratnih sredstev. Poleg tega novi predlog predvideva povečanje rabatov za nekatere neto plačnice in poseben mehanizem, ki bi posamezni članici ob morebitnih pomislekih glede porabe denarja omogočal ustavitev izplačila sredstev iz sklada za okrevanje.

Gre za vprašanje upravljanja sredstev za okrevanje, ki je v petek zavrlo pogajanja. Nizozemski premier Mark Rutte je namreč osamljeno vztrajal pri tem, da bi morale o izplačilu sredstev članice odločati s soglasjem. Michel poskuša to rešiti s posebno zasilno zavoro, ki v bistvu pomeni, da brez soglasja vseh članic sredstev za posamezno državo ni mogoče izplačati, a na precej bolj neformalen način.

Kurz: Pogajanja v pravo smer, a je še veliko odprtih vprašanj
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je ocenil, da gredo pogajanja v pravo smer, a opozoril, da je še veliko odprtih vprašanj, na primer glede obsega, zagotavljanja učinkovite porabe denarja in pogojevanja sredstev z vladavino prava.

Janša: EU se znova kaže v vsej svoji kompleksnosti
Slovenski premier Janez Janša je maratonska pogajanja v komentarju na Twitterju opisal kot "test vztrajnosti". "EU se ponovno kaže v vsej svoji kompleksnosti razlik, majhnostih in veličinah, sebičnostih in solidarnosti. Za nekatere dana od očetov, za druge pribojevana," je še zapisal.

Janša je tudi poobjavil sporočilo evropskega komisarja za proračun Johannesa Hahna z opozorilom, naj se v razpravah o tem, kdo dobi kaj in pod katerimi pogoji, ne pozabi, da koronske krize še ni konec in da je skrajni čas za dogovor, ki bo omogočal nujno pomoč državljanom in gospodarstvom.

Janša prepričan, da bo dovolj modrosti, znanja in energije za dosego dogovora
Janša je pred tem ob prihodu na vrh izrazil prepričanje, da bo dovolj modrosti, znanja in energije, da bodo vztrajali do konca in se dogovorili tako o uspešnem sedemletnem proračunu Unije kot za dovolj sredstev, tako subvencij kot posojil, v skladu za okrevanje in odpornost.

Janša je še poudaril, da evropska proračunska pogajanja do zdaj še nikoli niso zašla v tako časovno stisko. Tokrat je sicer po njegovih besedah opravičilo tudi epidemija, hkrati pa je ta epidemija dodatna spodbuda za dogovor.

Proračun in sklad za okrevanje skupaj vredna 1800 milijard evrov
Voditelji v Bruslju prvič po februarju v živo, ne prek spleta, na dvodnevnem vrhu pretresajo predlog svežnja za obnovo Evrope po pandemiji, ki naj bi skupno znašal več kot 1800 milijard evrov.

Voditelji so se v petek pogajali več kot 13 ur, na koncu pa se je izkazalo, da bodo to izredno težka pogajanja, ker so razlike še zelo velike. V soboto so pogajanja začeli ob 11. uri. Približno dve uri pozneje je Michel oznanil premor in nova posvetovanja v ožjih krogih.

Prvi krog posvetovanj je vključeval srečanja Michela, predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen ter voditeljev Danske, Avstrije, Švedske, Nizozemske, Finske, Nemčije, Francije, Italije, Španije in Portugalske. Pozneje sem ji je pridružila še Grčija.

Predvideno tudi bilateralno srečanje Michela in Janše
Nato je Michel sporočil, da se je ločeno sešel tudi s poljskim in madžarskim premierjem. Nazadnje je tvitnil, da se znova sestaja z nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nizozemskim premierjem. V nadaljevanju večera je predvideno tudi bilateralno srečanje Michela in Janše.

Že pred začetkom današnjega zasedanja se je Michel sešel z nemško kanclerko, francoskim predsednikom, španskim premierjem Pedrom Sanchezom, italijanskim premierjem Giuseppejem Contejem, Ruttejem in von der Leynovo.

Ključna vprašanja v končnici pogajanj so obseg svežnja in rabati, razmerje med nepovratnimi sredstvi in posojili, izračunavanje nacionalnih ovojnic, pogojevanje in upravljanje ter lastni viri.

Zagotovitev zadostnih kohezijskih za zahodno Slovenijo prioriteta v pogajanjih
V Bruslju so neuradno že zaokrožile tudi informacije o tradicionalnih bombončkih, ki jih članice dobijo v okviru večletnega proračuna v končnici pogajanj, da se na koncu zagotovi zadovoljstvo vseh. Za razvitejšo od dveh slovenskih kohezijskih regij, zahodno Slovenijo, naj bi v tem kontekstu iz strukturnih skladov namenili 240 milijonov evrov za krepitev konkurenčnosti, rasti in ustvarjanja delovnih mest. Slovenija naj bi se sicer pogajala še za več. Zagotovitev zadostnih kohezijskih sredstev, zlasti za zahodno Slovenijo, ki je po prejšnjih predlogih izgubila ogromno glede na sedanji večletni finančni okvir, je namreč ključna prioriteta v pogajanjih.