Sorodna novica Mladi opozarjajo: V razredih in na hodnikih bo težko vzdrževati razdaljo

Pred vrati je novo šolsko leto, ki se ne bo začelo v normalnih okvirjih, saj koronakrize še kar ni konec. Iz dneva v dan štejemo nove okužbe doma in v okoliških državah. Politiki se bojijo in zaostrujejo raje bolj kot manj. "Človeka, ki bi si upal prevzeti malo več odgovornosti, na NIJZ-ju pri nas ta hip nimamo. Na Brdu sem se skliceval na 31 strani dolgo poročilo Evropskega centra za preprečevanje okužb in preventivo, v katerem zdravstveni strokovnjaki ugotavljajo, da otroci, tukaj govorijo o mladih do 18 let, niso prenašalci in da zelo netipično zbolevajo, če sploh zbolijo, torej niso 'superprenašalci', kot se je v začetnih fazah govorilo," je v MMC-jevem intervjuju dejal ravnatelj na osnovni šoli Janka Modra v Dolu pri Ljubljani in predsednik Združenja ravnateljev Gregor Pečan.

Šole se tako po njegovih besedah niso izkazale ne kot žarišča ne kot točke, od koder bi se širile okužbe. Priporočilo Nacionalnega instituta za javno zdravje (NIJZ), da naj tudi najmlajši šest let stari otroci nosijo maske in držijo 1,5 metra razdalje do sošolcev, je pospremil z besedami, ali je načrtovana ponovna uvedba "šibe". Tega si ne želi.

Šola na daljavo je v koronakrizi glede na razmere potekala odlično, so se pa pokazale številne pomanjkljivosti. "V Sloveniji smo dobro skozi prišli, ker smo Slovenci ekstremno discipliniran narod," je dodal svoje opažanje spoštovanja ukrepov med ljudmi.

Vabljeni k branju intervjuja.

Začniva na koncu prejšnjega šolskega leta, ko se je začela t. i. koronakriza in šola na daljavo, ki je bila uvedena. Kako uspešno je delovala?
Šola na daljavo je delovala vrhunsko, glede na to, da nas je kriza ujela povsem nepripravljene. Jasno, da pouk na daljavo ne more biti tak, kot je v fizični obliki, kar se tiče razlage in vsega drugega. Nihče ni niti v najbolj črnih sanjah pričakoval česa takega. Gledali smo film o virusu, si misliš, to je pač grozljivka, a to smo zdaj doživeli. Noben šolski sistem v nobeni državi ni bil pripravljen, zato lahko rečem, da je v tistih razmerah šola na daljavo delovala odlično. A če se bo vse skupaj ponovilo, bi si človek želel, da smo se v tistih treh mesecih česa naučili in da začnemo iz bistveno drugačnega izhodišča kot 16. marca. Čeprav si prav nič ne želimo, da bi ta eksperiment ponovili. Dejstvo je, da nismo nič kaj prida dlje, kot smo bili ob začetku pandemije. Teoretska osnova ni obstajala prej in tudi zdaj še vedno ne obstaja. Govorim o didaktiki, metodiki, pedagogiki, psihologiji poučevanja na daljavo za tako mlade uporabnike, kot so učenci prvih petih razredov osnovne šole.

Najmlajšim se je gotovo najtežje znajti na daljavo sedeč pred zaslonom …
Seveda! Poglejte, pri nas je že sistem takšen, da državna raziskovalna mreža Arnes ne predvideva posedovanja e-naslova za mlajše od 12 let. Že tukaj imamo prvo oviro, ki se jo da rešiti z Office 365, ki je sicer Microsoftov, ne pa državen. Tam ima lahko v oblaku vsak e-naslov. Ravnatelji in učitelji že leta opozarjamo, da bi bilo absolutno nujno vpeljati računalniško opismenjevanje v prvo triado OŠ. Hrvatje za primerjavo imajo dve uri tedensko samostojnega predmeta v prvih štirih razredih, pri nas se pa začne kot izbirni predmet šele v četrtem razredu.

Smo pri nas bolj konservativni glede računalniškega opismenjevanja, ker se toliko opozarja, da otroci in mladostniki preveč buljijo v ekrane, in potem tudi šola to odlaga na kasnejši čas?
S tem se ne bi strinjal. Ne vem, kaj je razlog. Zagotovo pa dejstvo, da se ministri in z njimi vsi strokovni direktorji menjavajo kot po tekočem traku, ne pomaga. Če preštejemo, ugotovimo, da se je v zadnjih 20 letih zamenjalo ogromno ministrov, in potem smo priča temu, da država namenja za informacijsko tehnologijo v šolah enormna sredstva, a vse skupaj potem ostane na pol realizirano. Šole imajo opremo, bistveno manj pa je ustreznih izobraževanj. Preveč je vse skupaj prepuščeno želji posameznika, kot pa da bi bilo sistemsko regulirano. Dobro bi bilo narediti raziskavo, koliko računalniškega opismenjevanja, ki je v vseh učnih načrtih prve triade pridruženo ostalim predmetom, razredni učitelji dejansko vpeljejo skozi poučevanje posameznih predmetov. Pa naj bo to slovenščina, matematika, naj bo kar koli. Imamo šole, ki so vrhunsko opremljene z informacijsko tehnologijo, trdim, da so naše šole močno nad evropskim povprečjem, ampak je verjetno ta oprema premalo izkoriščena. In drugič, država je v celoti, če z eno besedo poenostavim, zamočila pri gradnji širokopasovnega omrežja. To so v celoti prepustili zasebnim podjetjem, ki gradijo zgolj tam, kjer vidijo dobiček. Enaka zgodba je z mobilnim prenosom podatkov, zato imamo kar velike in številne bele lise pri pokritosti s signalom, z optičnimi širokopasovnimi kabli pa še bolj. Izkazalo se je, da je to tista glavna ovira, potem šele pridemo do tega, da posamezne družine niso ravno vrhunsko opremljene in tudi učiteljev brez ustrezne opreme doma ne manjka. Preprosto so vse vedno postorili na službenih računalnikih v šoli. Kot opazujem, so se zdaj stvari začele premikati v pravo smer, v kar nas je prisilila koronakriza, kot ste jo poimenovali.

Ena od značilnosti pouka na daljavo je bila, da so učitelji na posameznih šolah z učenci ali pa starši, ki so bili vmesnik za najmanjše učence, to je bila največja težava, komunicirali po zelo različnih kanalih. Arnesove spletne učilnice, čisto običajna e-pošta, uporabljali so gradiva, objavljena na portalih različnih založb, portal SIO na Zavodu RS za šolstvo, tudi eAsistenta, ki je komercialni ponudnik, a je omogočil brezplačno uporabo.

Umanjkal je enoten sistem ...
To se zdaj počasi dogaja. Država usmerja k uporabi Office 365, to je platforma Teams, ki je Microsoftova, po drugi strani tudi Arnes, kjer so za videokonference odkupili licenco za Zoom. Po teh dveh kanalih naj bi zadeve šle v prihodnje. Jaz bi rekel, da je bolj smiselna uporaba Teamsa, ker je tukaj država podpisala krovno pogodbo z Microsoftom za tri leta, tako da lahko vsakdo, ki je zaposlen in hodi v šolo, dobi brezplačno licenco za uporabo. Smiselno je, da vsaj vsaka šola enotno uporablja en kanal, da je manj za spremljati. Predstavljam si, da so starši pregorevali, sploh če je imela družina tri otroke in dva računalnika. Za enega so morali vse tiskati na papir in sestavljati urnik, kako bo vse to hkrati izvedljivo. Vsi si želimo, da se to ne bi prav kmalu spet ponovilo.

Sorodna novica NIJZ za prvi teden šole priporoča maske za vse učence

Katere pomanjkljivosti je še pokazala šola na daljavo?
Kot sem že omenil, najpomembneje bi bilo pristopiti k izgradnji infrastrukture, to je širokopasovnega optičnega omrežja, ali pokritosti z mobilnim signalom, kjer optika ni mogoča. Smiselno pa bi bilo pripraviti tudi predmetnik za posebne razmere, ki bi omogočal izvajanje določenih predmetov na čisto drugačen način ali pa se v izrednih razmerah sploh ne bi izvajali. Alternativno bi vsak dan recimo med 14. in 16. uro na 3. programu TV Slovenija za šolarje predvajali program, ki bi vodil uro športne vzgoje, likovne umetnosti itd. Tudi cela kopica izbirnih predmetov je za to primernih. Učence bi tako razbremenili, da ne visijo kar naprej pred računalnikom v pričakovanju naslednje videopovezave itd.

Si lahko predstavljate, da bi se moralo celo šolsko leto odviti izključno na daljavo?
Verjetno bi prišlo do velikanskih napetosti, ne predstavljam si. To bi bilo kar hudo.

Eden glavnih težav je tudi manjkajoča socializacija otrok. Otroci so radi v interakciji drug z drugim prisotni v prostoru in času. Šola je živ organizem ...
Točno tako. Izkazalo se je, da otroci to zelo pogrešajo. V tujini so izvedli kar nekaj raziskav, ki so pokazale, da je bilo v tem času bistveno več klicev na SOS-številke (za pomoč v stiski, op. n.), več je bilo družinskega nasilja, več je bilo samopoškodovanja in podobnega patološkega destruktivnega vedenja. Verjetno tri mesece še ni tako hudo, če bi bila takšna izolacija dlje trajajoča, pa bi bile posledice še bolj nepredvidljive. Zelo težko mi je, ko poslušam strokovnjake z raznih področij, ki pametujejo in niso nikdar v življenju delali v osnovni šoli. Nikdar poučevali najmlajših otrok, saj so svoje kariere takoj začeli kot profesorji na fakultetah in imajo izkušnjo poučevanja zgolj polnoletnih mladih odraslih ljudi. Zato je njihova modrovanja treba jemati z velikansko mero rezerve.

Ne samo otroci, tudi večina staršev in učiteljev si verjetno želi normalno šolo, kajne?
Precej široko zastavljeno anketo je izvedel Zavod RS za šolstvo, pri kateri je sicer Pedagoški inštitut predstavil metodološke pomanjkljivosti in jih konkretno naštel, a pokazala je, da si velikanska večina želi normalno šolo nazaj.

Sorodna novica "Na teorije zarote lahko odgovarjamo le tako, da posredujemo verodostojne informacije"

Na posvetu ravnateljev s predstavniki ministrstva na Brdu pri Kranju ste kritično izpostavili EU-smernice za delovanje šol. Sta jih po vašem mnenju ministrstvo in NIJZ premalo upoštevala?
V teh mesecih se stvari dogajajo kot v tisti stari šali, ko Indijanci pridejo vrača vprašat, kakšna bo zima. Pa je rekel, zima bo huda, pripravite veliko drv. En mesec so sekali drva in prišli vprašat, ali je dovolj. Je rekel, ne, huda zima bo! Ko mine še en mesec, ga zaskrbi, da bi ga nvsi postrani gledali, če se je zmotil, in se odpelje v civilizacijo do prvega mesta ter pokliče na meteorološki zavod. Tam mu povedo, da Indijanci že dva meseca sekajo drva, huda bo! Naš NIJZ gleda, kaj delajo v tujini, oni gledajo nas in vse druge, krog se zaključi, vsi drug drugega gledajo, v resnici pa nobeden ne ve kaj dosti o tem virusu. Vsi gledajo, da bodo na varni strani, rajši prestrogo, kot premalo! Človeka, ki bi si upal prevzeti malo več odgovornosti, na NIJZ-ju pri nas ta hip nimamo. Na Brdu sem se skliceval na 31 strani dolgo poročilo Evropskega centra za preprečevanje okužb in preventivo, v katerem zdravstveni strokovnjaki ugotavljajo, da otroci, tukaj govorijo o mladih do 18 let, niso prenašalci ter da zelo netipično zbolevajo, če sploh zbolijo, torej niso 'superprenašalci', kot se je v začetnih fazah govorilo. Zato šole ob spoštovanju higienskih priporočil sploh niso nevarne institucije. Niso se izkazale ne kot žarišča ne kot točke, od koder bi se prenašale okužbe.

Za primer lahko vzameva Švedsko, ki šol sploh ni zaprla ...

Da. Po prvem mesecu je kazalo na katastrofo, ki se potem ni zgodila. Izteklo se je v podobnih okvirih kot v deželah, ki so izvedle popolno zaprtje šol.

Začetek šole 1. septembra je pred vrati. Ministrstvo je pripravilo akcijske načrte A, B, C, D. Kako izvedljive se vam zdijo usmeritve načrta B, po katerem se bo začelo šolsko leto?

Ministrstvo je naredilo veliko! Omilili so priporočila NIJZ-ja, ki so bila bistveno strožja. Ampak že v petek je NIJZ udaril z novimi priporočili, ki so stvari postavila v čisto drugačen okvir. Zdaj morajo tudi najmlajši, šest let stari učenci nositi maske v skupnih prostorih. Želel bi si, da bi kdor koli od t. i. odgovornih, ki so si to izmislili, prišel osebno v osnovno šolo to implementirat. Naj pride razlagat šest let starim otrokom, da morajo nositi maske in da se ne smejo sošolcu približati na manj kot meter in pol. Tu je treba povedati tudi to, da te meter in pol razdalje v veliki večini normalno velikih učilnic po Sloveniji niso izvedljive. Razrede učencev bi morali zmanjšati, za to pa ni dovolj učiteljev. Poglejte, Italija bo nabavila 2,5 milijona dodatnih enosedežnih klopi, zaposlila 60.000 dodatnih učiteljev ter 50.000 dodatnega spremljajočega kadra na šolah. Jaz pa nisem dobil soglasja za zaposlitev dodatne kuhinjske pomočnice in čistilke, zaradi tega, ker bo treba zdaj malice voziti po razredih po celi šoli, hoditi po umazano posodo, voziti kosila v razrede, ker v jedilnici ni možnosti, da izpeljemo kosilo v skladu z varnostnimi smernicami. V šolo naj bi vstopali z maskami in z 1,5 metra razdalje, pred garderobnimi omaricami pa naj se ne bi drenjali. To lahko napiše samo nekdo, ki je že zdavnaj pozabil, kako je videti povprečen šolski dan od znotraj! Če bi poskusili dosledno upoštevati ta navodila, bi tri do štiri ure porabili, da bi vseh 620 učencev spravili v šolo. Kako bi to učitelji sploh lahko nadzirali? Je planirana ponovna uvedba šibe, da bomo otroke lahko držali na ustrezni distanci? Tega si ne želim. Poleg tega nimamo dovolj učiteljskega kadra, da bo na vsakih 10 metrov v šoli en učitelj igral policista.

Kakšen bi torej bil vaš poziv odločevalcem?
Opozarjamo lahko, kaj je s stališča naše stroke zelo težko oz. samo pogojno izvedljivo. Najpomembnejše vprašanje tukaj pa je, koliko je pomembno mentalno zdravje ljudi. Kakšni bodo vplivi na psiho šest let starih otrok, okoli katerih se bodo odrasli ves čas gibali z zakritimi obrazi ter jim ves čas nekaj prepovedovali? Smešen paradoks se tu ponuja, pred leti je bil velikanski problem v Evropi, celo zakone so sprejemali, da je prepovedano okoli hoditi z zakritim obrazom. Zdaj smo v drugi skrajnosti, takrat je bila ksenofobija, zdaj je pa virusfobija, ali kako bi to poimenovali?

Šola naj bi v 21. stoletju vedno bolj izgubljala avtoriteto. Je kaj na tem, ali gre bolj za floskulo, s katero opletajo kritiki šolstva?
Šola definitivno izgublja avtoriteto! V Sloveniji je definitivno preveč laičnega vpliva na strokovne stvari v šoli. Na primer starši se lahko poljubno odločajo, da se bo njihov otrok šolal kar doma, takšnih je že več kot 300 v Sloveniji. Je to dobro za te otroke, kako bodo normalno socializirani? Starši lahko dosežejo tudi odlog šolanja za svojega otroka na kasnejši čas s pavšalno subjektivno trditvijo: "Ocenjujem, da še ni pripravljen, sem njegova mama, ga najbolje poznam". Takšnih smo imeli letos 1200! V Sloveniji je prisoten hud sindrom apriornega nezaupanja v strokovne službe. Naj bo zdravstvo, šolstvo, sodstvo itd. Zakonodaja pa jim to omogoča, prepričan sem, da to ni dobro. Imeli smo več ministrov, ki so zelo pogosto posegali po populističnih ukrepih brez podlage v stroki v upanju, da jih bo na naslednjih volitvah populus (ljudstvo, op. n.) nagradil. To so te zgodbe, ko sveti staršev odločajo, kakšen bo model diferenciacije pouka, kar je popolnoma strokovna zadeva! Diferenciacije zdaj res ni več, a sveti staršev zdaj dajejo soglasje k cenam dodatnih gradiv. Ne h kakovosti!

Avtoriteto šol torej uničujejo ministri, ki pišejo populusu všečne zakone?
V Sloveniji v največjem obsegu skoraj zagotovo!

Mogoče za konec še vaše želje vsem učencem, dijakom, učiteljem in staršem ob začetku novega šolskega leta?
Želim jim, da bi novo šolsko leto potekalo čim bolj podobno običajnemu šolskemu letu. Želim si, da bi odločevalci premogli dovolj zdrave pameti, odgovornosti in poguma za prevzemanje odgovornosti za kakovostne odločitve, ne pa odločitve čez palec kar tako. Vse bolj imam občutek, da je bila velika večina odločitev sprejeta za politično mizo, ne pa za strokovnim katedrom. To je zelo, zelo slabo.