Slovenski BDP se je v drugem letošnjem četrtletju glede na isto obdobje lani realno zmanjšal za 13 odstotkov, je objavil statistični urad. Po desezoniranih podatkih je na četrtletni ravni upadel za 9,6 odstotka, v medletni primerjavi pa za 12,9 odstotka. V prvi polovici leta skupno je BDP medletno upadel za 7,9 odstotka.

Zmanjšanje bruto domačega prozivoda (BDP) v drugem četrtletju v medletni primerjavi za 13 odstotkov je v okviru pričakovanj Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). V tretjem četrtletju pričakujejo izboljšanje.

V prvem letošnjem četrtletju, na koncu katerega je vlada razglasila epidemijo in ustavila javno življenje, je bil BDP po popravljenih podatkih realno za 2,5 odstotka manjši kot v istem obdobju lani, po desezoniranih podatkih pa za 3,7 odstotka. Na četrtletni ravni je v prvem trimesečju upadel za 4,8 odstotka. Zmanjšanje BDP-ja v drugem četrtletju je bilo posledica zmanjšanja večine komponent BDP-ja, v največji meri pa zmanjšanja domače porabe in v okviru tega zmanjšanja zasebne porabe. Domača poraba se je zmanjšalo za 12 odstotkov, od tega končna poraba za 11,8 odstotka, bruto naložbe pa za 12,8 odstotka, je objavil statistični urad.

Gospodinjstva najbolj zmanjšala izdatke za gorivo in storitve

Končna poraba gospodinjstev, ki je poleg naložb v osnovna sredstva najpomembnejša komponenta domače porabe, je bila v drugem četrtletju leta 2020 nižja za 16,6 odstotka, bruto naložbe v osnovna sredstva pa za 16,7 odstotka. Končna poraba gospodinjstev na domačem trgu je upadla za 21,2 odstotka, pri tem so najbolj upadli izdatki gospodinjstev za gorivo in storitve. "Najmanj izraziti so bili padci izdatkov za dnevne nakupe, najbolj izrazit upad izdatkov gospodinjstev pa smo zaznali za goriva in storitve," je v današnji izjavi v Ljubljani dejala Romana Korenič iz statističnega urada.

Zmanjšanje bruto naložb v osnovna sredstva je bilo posledica zmanjšanja vlaganja v večino osnovnih sredstev, pri čemer so se naložbe v stroje in opremo zmanjšale izraziteje (za 26,2 odstotka) kot naložbe v gradbene objekte (za 14,1 odstotka).

Občuten padec uvoza in izvoza

Občutno je upadlo tudi zunanje povpraševanje. Izvoz je bil v drugem četrtletju za 24,5 odstotka manjši od izvoza v primerljivem obdobju lani, od tega izvoz blaga za 21,9 odstotka, izvoz storitev pa za 35 odstotkov. Za približno enak odstotek kot izvoz se je zmanjšal tudi uvoz (za 25 odstotkov), pri čemer se je uvoz blaga zmanjšal za 24,4 odstotka, uvoz storitev pa za 28,2 odstotka. Med storitvami se je tako pri izvozu kot pri uvozu najbolj zmanjšal obseg potovanj. Tudi padec dodane vrednosti je bil občuten, in sicer najbolj v gostinstvu, največji negativen prispevek pa je imel padec v predelovalnih dejavnostih, je dejala Koreničeva.

V drugem četrtletju je bilo skupno zaposlenih 1.023.200 ljudi, kar je bilo za dva odstotka ali 20.706 manj kot v drugem četrtletju lani. Upad zaposlenosti je bil najizrazitejši v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v predelovalnih dejavnostih in v gostinstvu.

Če ne bo večjih šokov, letni padec BDP-ja predvidoma ne bo presegel 8 odstotkov

Podatki za drugo četrtletje so tako potrdili okvirne napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ta je konec junija presodil, da bi lahko padec v tem obdobju, ko so bili omejitveni ukrepi zaradi epidemije covida-19 na vrhuncu, znašal od 13 do 15 odstotkov.

Na medletni ravni je padec slovenskega BDP-ja na nekoliko nižji enaki ravni kot v evrskem območju oz. celotnem EU-ju. Tam sta bili številki pri –15,0 oz. –14,1 odstotka.

A že v tretjem trimesečju so se razmere v pomembnem delu gospodarstva začele izboljševati, na kar kažejo tako makroekonomski podatki kot anketne raziskave med podjetji in potrošniki. V celotnem letu 2020 naj tako padec BDP-ja v odsotnosti novih večjih šokov po napovedih domačih in mednarodnih ustanov ne bi presegel osmih odstotkov.

K letni deflaciji največ prispevali cenejši naftni derivati

Z državnega statističnega urada so sporočili tudi, da je Slovenija avgusta tako na mesečni kot na letni ravni zaznala 0,1-odstotno deflacijo. Avgusta lani je bila rast cen življenjskih potrebščin na letni ravni 2,3-odstotna. Potem ko je bila lani povprečna 12-mesečna rast cen 1,7-odstotna, je bila avgusta letos pri 0,7 odstotka. Blago se je v letu dni pocenilo povprečno za 1,2 odstotka, pocenile pa so se vse vrste blaga: poltrajno blago za 2,9 odstotka, trajno blago za 0,9 odstotka in blago dnevne porabe za 0,7 odstotka. Cene storitev so se v tem obdobju v povprečju zvišale za 1,6 odstotka.

Cenejši naftni derivati so k letni deflaciji prispevali 1,1 odstotne točke. Cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale povprečno za 21,2 odstotka, pri čemer so bile cene bencina za 23,1 odstotka nižje kot pred letom dni, cene dizelskega goriva pa za 19,5 odstotka. Cene tekočih goriv so se znižale za 15,9 odstotka.

Na drugi strani so letno deflacijo za 0,5 odstotne točke znižale višje cene hrane. Hrana se je v letni primerjavi avgusta namreč podražila za 3,8 odstotka. Za 0,3 odstotne točke so letno deflacijo ublažile še za 3,5 odstotka dražje raznovrstno blago in storitve. K mesečni deflaciji pa so 0,1 odstotne točke prispevale za 1,5 odstotka nižje cene oblačil in obutve. Enak delež so k deflaciji prispevale še preostale avgustovske pocenitve. Deflacijo v avgustu so za 0,1 odstotne točke medtem znižale višje cene hrane. Hrana se je v mesečni primerjavi podražila za 0,3 odstotka.

Tudi merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin je Slovenija avgusta opažala deflacijo, bila je 0,7-odstotna. Avgusta lani je bila letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom, 2,4-odstotna. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 0,6-odstotna, v istem obdobju prejšnjega leta 1,8-odstotna. Mesečno se po tej meritvi cene niso spremenile. Blago se je v letu dni pocenilo za 2,1 odstotka. Cene poltrajnega blaga so se znižale za 3,1 odstotka, cene blaga dnevne porabe za 2,1 odstotka in cene trajnega blaga za 0,8 odstotka. Cene storitev so se v primerjavi z lanskim avgustom v povprečju zvišale za 1,5 odstotka.

Umar: Padec v okviru pričakovanj

"Padec BDP-ja v drugem četrtletju je v okviru pričakovanj v naši poletni napovedi konec junija. Takrat smo ocenili, da bo ta upad zaradi zajezitvenih in zaščitnih ukrepov doma in v tujini med 13 in 15 odstotki," je podatek komentirala direktorica Umarja Maja Bednaš.

K padcu so zaradi zaprtja vseh nenujnih storitvenih dejavnosti in trgovin v povezavi z ukrepi za zajezitev širjenja epidemije covida-19 največ prispevale storitvene dejavnosti, še zlasti skupina dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva. Najbolj se je skrčil obseg razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitev, na katere so omejitve in zaščitni ukrepi vplivali še posebej izrazito. Padec je bil globok tudi v predelovalnih dejavnostih zaradi upadanja naročil ter prekinjenih ali oteženih nabavno-prodajnih poti. Največji padec je bil v dejavnostih, povezanih z avtomobilsko industrijo, na primer v proizvodnji motornih vozil, gumarski in kovinski industriji. Med vsemi panogami je bila pozitivna le medletna rast proizvodnje farmacevtskih proizvodov.

Zaradi omejitev gibanja je opazno upadla poraba gospodinjstev. K njenemu upadu so prispevali ukrepi za zajezitev širjenja epidemije oz. samoizolacija ter zaprtje vseh nenujnih storitev in trgovin v času prvega vala epidemije, prav tako tudi povečanje negotovosti in posledično odlaganje nenujnih nakupov.

Padec zaupanja potrošnikov

Na močan padec kazalnikov zaupanja potrošnikov v drugem četrtletju, najizrazitejši je bil v aprilu, so vplivale negotove razmere na trgu dela. Padec zaposlenosti je bil medletno dvoodstoten. Razmere so se na trgu dela začele poslabševati v drugi polovici marca, ko se je začelo povečevati število prijavljenih brezposelnih, ki je bilo v drugi polovici maja medletno že za približno petino višje. "Število brezposelnih se od takrat sicer malenkost zmanjšuje, predvsem zaradi vladnih ukrepov čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. Njihovo ponovno povečevanje pa je verjetno mogoče pričakovati po izteku ukrepa čakanja na delo, stanje na trgu dela bo še nekaj časa ostalo negotovo," predvideva Bednaševa.

Močno so upadle tudi naložbe v osnovna sredstva, predvsem v opremo in stroje, ki so bile po navedbah Umarja zaradi umirjanja dejavnosti v mednarodnem okolju medletno nižje že pred izbruhom koronske krize. V času epidemije so se še dodatno skrčile zaradi zaostrenih razmer v mednarodnem okolju in velike negotovosti, ki vpliva na investicijske odločitve in njihovo prelaganje v prihodnost. Upadle so tudi gradbene naložbe.

Zaradi padca svetovne trgovine, mednarodnih omejitev in strogih omejitvenih ukrepov v državah EU-ja sta se zmanjšala tudi izvoz in uvoz. Izvoz blaga v EU, kamor Slovenija izvozi večino proizvodov, je medletno upadel za okoli 27 odstotkov, najbolj v Italijo. Njegova mesečna rast se je po aprilskem globokem padcu začela maja in nadaljevala junija tudi zaradi hitrejšega okrevanja v nekaterih naših pomembnejših trgovinskih partnericah. Zaradi negotovosti in omejitvenih ukrepov se je povečal padec v menjavi večine storitev, najizraziteje v segmentu potovanj in tudi transporta. Saldo menjave s tujino je znižanje BDP povečal za 2,1 odstotne točke.

Okrepila se je poraba države

Končna državna poraba je bila edina komponenta BDP-ja, ki se je v kriznih razmerah okrepila. Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov so se po aprilskem strmoglavljenju na najnižje vrednosti v zgodovini maja začela počasi izboljševati, vendar so še pod ravnjo pred svetovno razširitvijo koronavirusa. Avgusta se je razpoloženje tako izboljšalo že četrti mesec zapored, kar je povezano s postopnim sproščanjem omejitvenih ukrepov, vendar je še precej pod ravnjo pred svetovno razširitvijo koronavirusa.

"V tretjem četrtletju tako lahko pričakujemo četrtletno izboljšanje oziroma manjši medletni padec gospodarske dejavnosti. Razmere ob virusu in ponovnem povečevanju števila okužb v zadnjih tednih ostajajo negotove, zato je pričakovati tudi nadaljnja nihanja gospodarske dejavnosti," je sklenila Bednaševa.