Po njihovih pojasnilih v resnici ne gre za tako obsežno krčenje, ampak za prenos kohezijskih sredstev v naslednji dve proračunski leti.

Kot so na ministrstvu zapisali v sporočilu za javnost, je treba informacijo o nižanju proračuna ministrstva za kulturo za osem milijonov evrov "obvezno brati vsebinsko, s temeljito analizo podatkov, ne kar čez palec". V resnici gre namreč prenos kohezijskih sredstev v naslednji dve proračunski leti.

Sorodna novica Rebalans proračuna za kulturo po mnenju Glose "nedomoljubna nesramnost"

Vzroki so različni, nedvomno tudi pandemija koronavirusa, zaradi katere so se postopki tako zavlekli, da do črpanja sredstev ni prišlo. "V zvezi s krčenjem sredstev za založništvo pa se je treba obrniti na direktorico Javne agencije za knjigo RS (JAK) Renato Zamida in jo vprašati, zakaj agenciji ni uspelo počrpati predvidenih 1,5 milijona evrov iz državnega proračuna za leto 2020, ki se zdaj prenašajo v naslednje leto," so zapisali.

Na ministrstvu poudarjajo, da se integralna sredstva v resnici zmanjšujejo samo za dva milijona evrov. 0,4 milijona evrov, kar je bilo prav tako znižano integralno, pa so posledica zmanjšanega finančnega načrta na ministrstvu, ker je bila služba za državne proslave na ministrstvu ukinjena in prenesena na generalni sekretariat vlade.

"Ob upoštevanju dejstva, da so samozaposleni v kulturi dva meseca in pol prejemali dodatna sredstva (temeljni mesečni dohodek), česar sicer v času rednega delovanja ne dobivajo, zaposleni v kulturi pa lahko še vedno zahtevajo nadomestilo za plače, so kulturni ustvarjalci iz proračunov drugih ministrstev (npr. ministrstva za finance) dobili več sredstev, kot jih je ministrstvo za kulturo z rebalansom izgubilo," so zapisali.

"Ne zmanjševanje, le prestavitev"
Večina sredstev, načrtovanih za leto 2020, se po navedbah ministrstva znižuje na proračunskih postavkah evropske kohezijske politike in prestavlja v proračunski leti 2021 in 2022, saj predvidevajo, da bo črpanje v drugi polovici leta 2020 na določenih projektih bistveno nižje, kot je bilo predvideno. V tem primeru ne gre za absolutno zmanjševanje sredstev, ampak zgolj za prestavitev le-teh v naslednji dve proračunski leti, dodajajo.

Kot so še zapisali, so razlogi za manjše črpanje evropskih kohezijskih sredstev v letu 2020 predvsem uveljavitev ukrepov, ki so zaradi novih okoliščin ob razglasitvi pandemije narekovali zadržanje izvrševanja proračuna, in posledice same krize, ki so med drugim terjale podaljšanje postopkov izbora v prid potencialnim prijaviteljem.

Novi očitki za JAK
Del predvidenih, a tudi letos neizkoriščenih sredstev za leto 2020 pa pripada projektoma, katerih upravičenec do evropskih kohezijskih sredstev je JAK. Ta kot upravičenec do evropskih kohezijskih sredstev že od leta 2017 pripravlja projekta Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu v skupni vrednosti 4,5 milijona evrov in blagovne znamke na področju knjige v skupni vrednosti 1,32 milijona evrov. Za slednjega JAK kljub usmeritvam ministrstva še vedno ni ustrezno pripravil vloge za Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), medtem ko za prvega še vedno pripravlja dokumentacijo na podlagi že večkrat posredovanih pripomb SVRK-ja, so zapisali na ministrstvu.

Kot opozarjajo, je šele potrjena vloga z ustrezno pripravljeno dokumentacijo podlaga za sklenitev pogodbe in posledično temu črpanje, kar pa v tem letu zaradi časovnih zamud ni več izvedljivo. "Razlog je neaktivnost JAK-a."

Določene zamude pri izvajanju nalog in črpanju kohezijskih sredstev so se dogajale tudi v službi za investicije in ravnanje s stvarnim premoženjem ministrstva za kulturo, zaradi česar je minister že ukrepal in sprožil postopek za zamenjavo vodje omenjene službe, so še zapisali.

Na JAK-u ogorčeni nad "diskvalifikacijskim načinom komuniciranja", opozarjajo na vlogo ministrstva pri pridobivanju sredstev
O rebalansu in vplivu rebalansa na njihov proračun na JAK-u še niso bili uradno obveščeni, je v svojem opozorilu v uvodu opozorila Renata Zamida, že zdaj pa "zavračajo diskvalifikacijski način komuniciranja ministrstva za kulturo, pri čemer gre za načrtno šikaniranje direktorice in izčrpavanje JAK-a, ki traja že več mesecev".

Pojasnila je, da pri dejavnostih, ki vodijo do potrditve operacij in posledično črpanja sredstev, glavno vlogo igra t. i. posredniški organ, to pa je ministrstvo za kulturo. Jak brez ministrstva za kulturo tako ne vlaga dokumentacije na Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in z njo ne vodi neposrednih pogovorov.

Dokumentacija je že več kot dve leti v postopku nenehnega usklajevanja in v nobenem trenutku delo na teh projektih ni mirovalo, poudarja Zamida. Povratne pripombe SVRK-ja vsakokrat letijo tudi na del dokumentacije, ki ga je dolžno pripraviti ministrstvo. "Navodila in usmeritve, ki so v vsem tem obdobju prihajala do nas, so bila pogosto napačna, zavajajoča ali pa jih ni bilo, sestanki pa so večkrat potekali le med MK-jem in SVRK-jem, brez vključenosti JAK-a."

"Kazanje s prstom na JAK se zdi popolnoma zgrešeno"
Na Javni agenciji za knjigo opozarjajo še, da imajo pri izvajanju razpisov številne omejitve, ki jih posredniški organ nima. Zato so ministrstvu že večkrat predlagali, da bi pri projektu Blagovne znamke na področju knjige operacijo razdelili tako, da bi sredstva na razpisih podeljevalo ministrstvo; odgovora v zvezi s tem niso dobili. "Tovrstno kazanje s prstom na JAK se zdi popolnoma zgrešeno in je v neskladju s sodelovanjem med prizadevnimi posamezniki v strokovnih službah obeh institucij, ki so si in si bodo še naprej prizadevali za uspešno potrditev operacij – ne le Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu, in Blagovne znamke na področju knjige, temveč tudi prihodnjih. Zato se sprašujemo tudi, kdo na MK-ju je tak odziv za javnost pravzaprav pripravil."