Slovenija želi biti odgovorna članica Nata in mednarodne skupnosti in ne le zgolj nema opazovalka, je v uvodnem nagovoru veleposlanikom, generalnim konzulom in vodjem stalnih predstavništev dejal zunanji minister Anže Logar. Napovedal je, da se Slovenija znova vrača na diplomatski zemljevid.

Minister je sporočil, da bodo posveti slovenske diplomacije odslej potekali na začetku septembra, podobno kot v nekaterih drugih državah. "Začenjamo novo diplomatsko delovno, leto in dobro je, da se na začetku sezone odkrito pogovorimo o izzivih prihajajočega leta," je dejal. Naštel je štiri ključne teme, okoli katerih se bo vrtel letošnji posvet, pa tudi sicer zunanja politika v prihodnjem letu.

Najprej se bodo posvetili oceni svetovnega, zlasti varnostnega okolja v razmerah pandemije covida-19. Zatem bodo na vrsti čezatlantski odnosi. Razpravi se bosta pridružila tudi obrambni minister Matej Tonin in gospodarski minister Zdravko Počivalšek. "Razmišljali bomo, kako bi zagon, ki smo ga v odnosih z ZDA dobili v zadnjih mesecih, zlasti z obiskom državnega sekretarja, izkoristili na strateškem, gospodarskem in varnostnem področju," je dejal Logar.

Kot tretja točka razprave bodo priprave na slovensko predsedovanje Svetu EU-ja v drugi polovici prihodnjega leta "in naša vizija skupne Evropske unije", je še napovedal minister. V razpravi se bo diplomatom v petek pridružil tudi francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian, ki je že prišel v Ljubljano, kjer se je srečal z Logarjem.

"Strateški dokument mora biti živ"

Na diplomatskem posvetu se bodo posvetili tudi infrastrukturnemu povezovanju v sosedstvu in Srednji Evropi. Skupaj z infrastrukturnim ministrom Jernejem Vrtovcem bodo razpravljali, "kako naj zunanja politika prispeva h krepitvi za razvoj Slovenije ključnih gospodarskih, prometnih, energetskih, digitalnih in telekomunikacijskih povezav, ki imajo tudi dolgoročen zunanjepolitični pomen," je napovedal minister Logar.

To so hkrati teme iz deklaracije in strategije slovenske zunanje politike, ki sta bili sprejeti leta 2015. Logar je napovedal določeno prenovo. "Že prejšnja vlada je ocenila, da mora biti strateški dokument živ in da ga je po nekaj letih tudi zaradi stalno spreminjajočega se okolja treba osvežiti," je pojasnil in napovedal, da bodo na tem posvetu naredili prve korake v to smer. "Pogledali bomo, kje smo v preteklosti zaspali, kje se malce preveč obirali, kje pa smo ravnali skladno s temeljnimi zunanjepolitičnimi dokumenti," je še dejal Logar.

Čez dva tedna tudi srečanje petih srednjeevropskih držav

Zbrane je na Brdu pri Kranju nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor. Delitve znotraj EU-ja, ki se po mnenju predsednika nakazujejo, niso v interesu Slovenije, pa čeprav je EU zdaj v določeni krizi in zastoju. "Kjer je bila nekoč železna zavesa, se zdaj nakazuje, da bo žametna," je dejal Pahor. Spomnil je, da je Slovenija v svoje strateške zunanjepolitične dokumente zapisala, da želi biti v jedru evropskega povezovanja in da podpira poglobljen in razširjen EU.

To ne pomeni, da Slovenija ne bo sodelovala v različnih regionalnih pobudah. Vendar tega doslej ni nikoli delala na način, ki bi krhal enotnost EU-ja, je še poudaril in se zavzel, da bi morala Slovenija pri tem vztrajati. Izrazil je prepričanje, da bosta Nemčija in Francija tako kot še vedno doslej poiskali rešitve za izhod Unije iz zastoja in okrepili enotnost. Slovenija bi morala biti zraven, je prepričan Pahor. Hkrati je pohvalil zunanjega ministra Logarja, da je na posvet slovenske diplomacije povabil tudi francoskega zunanjega ministra Jean-Yvesa Le Driana. Slovenske diplomate bo ta nagovoril v petek, Pahor pa z veseljem pričakuje, kaj bo povedal.

"Njegov obisk kot tudi velika intenzivnost ministrskih srečanj v zadnjih mesecih so dodana vrednost našemu delu," je poudaril Logar. Napovedal je tudi srečanje petih srednjeevropskih držav ‒ Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške in Slovenije ‒ čez dva tedna na Brdu pri Kranju.

Slovenija in Francija imata številne sorodne poglede na različna vprašanja

Le Drian in Logar sta se na pogovorih v Ljubljani zavzela okrepitev političnega in gospodarskega sodelovanja med državama. Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, je Logar na srečanju s francoskim ministrom poudaril interes Slovenije za okrepitev sodelovanja s Francijo na politični, gospodarski in drugih ravneh. Francija je namreč pomemben gospodarski partner Slovenije, saj obseg zunanjetrgovinske menjave presega tri milijarde evrov, avtomobilska industrija pa je za obe državi strateškega pomena, so izpostavili na MZZ.

Ministra sta izpostavila potrebo po strateški suverenosti Evrope na ključnih področjih in se zavzela za nadaljnje poglabljanje gospodarskih odnosov med državama, so na MZZ navedli v sporočilu za javnost.
Kot poudarjajo, so pogovori potrdili, da imata državi številne sorodne poglede na evropska in mednarodna vprašanja ter da sta trdni zagovornici učinkovitega multilateralizma. Obe si prizadevata za učinkovito spopadanje EU z zdravstveno krizo, čimprejšnje okrevanje evropskega gospodarstva, zagotavljanje varnosti državljanov EU, poglabljanje evropskih politik na določenih področjih in močno vlogo EU v svetu.

Geržina: Predsednik in minister se dopolnjujeta

Govorec zunanjega ministrstva Aleksander Geržina je zagotovil, da zunanji minister Logar in predsednik Pahor na današnjem posvetu diplomacije nista govorila o nasprotnih usmeritvah, ampak se dopolnjujeta. Logar je namreč napovedal spremembe v zunanji politiki, Pahor pa je izrazil bojazen pred delitvijo EU-ja na Vzhod in Zahod.

"Mislim, da se predsednik republike in zunanji minister dopolnjujeta. Ne gre za tako velike razlike med Vzhodom in Zahodom, kot je to mogoče videti iz medijskega ali notranjepolitičnega odzivanja," je nato novinarjem na Brdu pri Kranju pojasnil govorec zunanjega ministra Geržina.

Namignil je, da gre v sedanjih razpravah o krepitvi delitev med vzhodnimi in zahodnimi članicami EU-ja za pretiravanje. "Tudi med Nemčijo in Francijo so različna stališča. V bistvu pa govorimo isto," je dejal.

Pri vsem skupaj gre po njegovem mnenju za razprave, ki jih je sprožila pandemija covida-19, da bodo potrebni tudi "razmisleki o večji politični odpornosti držav članic na krize, ki bodo še prihajale". Spomnil je, da je EU julija na vrhu v petih dneh sprejel "solidarnostni sveženj" in s tem dokazal enotnost. "Česa tako pomembnega v samo petih dneh Evropski svet ni bil sposoben sprejeti že nekaj let," je poudaril.

"Mislim, da je v skupnem interesu evropskega vzhoda in zahoda, da EU, ki je najboljša zgodba tega kontinenta v zgodovini, gre naprej. V tej zgodbi pa želimo Slovenijo ponovno postaviti na mednarodni parket," je še dejal Geržina.

Za zaprtimi vrati

Posvet sicer poteka za zaprtimi vrati, udeležujejo pa se ga praktično vsi vodje slovenskih diplomatsko-konzularnih predstavništev v tujini. V kongresni dvorani na Brdu pri Kranju so tudi vsi vodilni predstavniki zunanjega ministrstva.

Skupaj je v dvorani okoli 120 ljudi. Vsi spoštujejo ukrepe proti širjenju novega koronavirusa, vsi nosijo maske. Vsi udeleženci posveta so se tudi testirali, "da ne bi zaradi neprevidnosti okužili našega diplomatskega korpusa, ki je ključen za dobro delovanje slovenske diplomacije", je še sporočil minister Logar.

Zaradi pandemije in omejitvenih ukrepov se posveta ni moglo udeležiti šest veleposlanikov ‒ iz Tokia, Canberre, Buenos Airesa, Brasilie, Ottawe in New Yorka. Manjka tudi veleposlanica v Švici, ki se ji zaradi odstopa ta mesec končuje mandat.