Erozija je v zadnjih letih ogrozila same temelje župnišča, ki so ga pred 200 leti zgradili na vrhu pečine. Takrat je stavba stala sredi vrta. Pred tridesetimi leti se je lahko okrog nje sprehajalo. O tem pričajo tudi vrata, ki so danes v garaži, razmere opisuje župnik Zorko Bajc.

"To pomeni, da so nečemu služila, da se je dalo iti okrog župnišča. Zdaj pa vogal, del župnišča, že visi več kot meter v zraku, kar pomeni, da je pečina zelo aktivna," opisuje.

Nazadnje so temelje župnišča utrdili pred 25 leti. Danes pa je stavba, ki nima več opore, že močno razpokana. "Kar pomeni, da se hiša lahko zlomi, prelomi in zgrmi v morje," opozarja piranski župnik.

Sanacija bo to vsaj za nekaj let spet preprečila. Erozije pa ne bo ustavila, pojasnjuje Barbara Vidmar z Zavoda za varstvo narave.

"Umikanje flišnih pečin je ocenjeno nekje na dva centimetra na leto, zdaj se govori tudi o petih centimetrih na leto zaradi vse bolj intenzivnih vremenskih in podnebnih pojavov," pravi Vidmarjeva.

Na zavodu za varstvo kulturne dediščine ob vsem tem opozarjajo, da je občini leta 2006 s pomočjo norveških skladov uspelo sanirati le del opornih lokov pod cerkvijo, ki je spomenik državnega pomena. Na delu od zvonika do župnišča pa opornih lokov sploh ni, pojasnjuje Mojca Kovač: "Zato bi bilo smiselno, da se tovrstna utrditev spelje tako rekoč do Ulice IX. Korpusa oziroma do župnišča, ki je tudi zelo ogroženo."

Za takšno dolgoročno rešitev pa bi potrebovali, dodaja Kovačeva, načrt rednega letnega financiranja.