"Šole in vrtci smo v nekaj pogledih k sreči izvzeti iz najzahtevnejših ukrepov," je odločitev vlade, ki jo je sprejela na večerni dopisni seji, v Odmevih Televizije Slovenija komentiral predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Gregor Pečan.

Čeprav je bilo sprva napovedano drugače, je med izjeme, za katere odlok ne velja, vlada uvrstila tudi vzgojitelje predšolskih otrok in pomočnike vzgojiteljev pri opravljanju neposrednega dela z otroki, v primeru zagotavljanja vsaj dveh metrov medosebne razdalje pa pri izobraževalni dejavnosti mask prav tako ni treba nositi učiteljem do vključno 6. razreda osnovne šole.

Sorodna novica Vladna odloka: maske obvezne tudi ponekod na prostem, lokali s ponedeljkom odprti najdlje do 22.30

Učencem od 7. razreda osnovne šole dalje in dijakom srednjih šol mask ni treba nositi, če je pri izobraževalni dejavnosti mogoče zagotoviti vsaj 1,5 metra razdalje. Prav tako so med izjemami osebe, ki izvajajo organizirano športno vadbo.

Maske še naprej ne bo treba nositi otrokom, vključenim v vzgojno-izobraževalne programe v zavodih do vključno 6. razreda osnovne šole.

Novost vladnega odloka je torej predvsem to, da bodo morali maske med poukom ves čas, ne glede na medosebno razdaljo, nositi učitelji 7., 8. in 9. razreda. "Šest, sedem ur predavati z masko – jaz bi predlagal, da bi se to poskusilo," je ukrep komentiral Pečan in opozoril, da je to vse prej kot lahka naloga. "Če verjamemo zagotovilom oziroma željam ministrstva, da gre za kratkotrajen ukrep – za teden, dva –, potem bomo že nekako potrpeli in skušali najti modele dela. Če bo pa šlo za dlje trajajoči ukrep, pa to ne bo tako dobro," je dejal Pečan.

"Treba se je vprašati, ali je epidemiološka slika res tako strahotno slaba ali pa je v igri kaj drugega. Šole so se do zdaj izkazale in dokazale, da niso generator okužb, da niso žarišča. In če bi šli po sledi okužb, ki so prišle v različne šole, bi videli, da so vse imele svoj izvor v tujini in so prek odraslih, ki so imeli stike z nekom, nato prišle v šole," je še poudaril predsednik Združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol.

Na ministrstvu so po besedah Pečana sicer pojasnili, da se bo dalo na razdaljah še nekaj narediti in jih prilagoditi. Pečan je namreč opozoril, da zadostne razdalje ni tako preprosto urediti. "Šole, ki imajo polnejše oddelke, tam je v standardno veliki učilnici in tudi v večjih zelo težko ali nemogoče zagotoviti razdaljo metra in pol. To ostaja težava," je opozoril.

Prvotne napovedi poskrbele za zmedo

Odlok o obveznem nošenju mask tudi v šolah oz. vzgojno-varstvenih zavodih je sicer v četrtek napovedal vladni govorec Jelko Kacin. Po prvotnih napovedih naj bi bila maska s ponedeljkom obvezna za učence od 7. razreda naprej, dijake in študente, maske pa bi morali nositi tudi vzgojiteljice, vzgojitelji v vrtcih ter učiteljice, učitelji v razredih vseh stopenj.

Napoved Jelka Kacina je med starši in zaposlenimi v šolstvu dvignila veliko prahu in odprla številna vprašanja in pomisleke, ministrica za šolstvo Simona Kustec pa je z nekoliko milejšo razlago ukrepa skušala umiriti situacijo: "Otroci od sedmega razreda dalje nosijo maske takrat, ko prehajajo po šolah, ko so v mešanih skupinah in če so v svoji skupini samo takrat, ko v prostorih ni mogoče zagotavljati najmanj metra in pol razdalje."

Predstavnik Zveze aktivov svetov staršev Anton Meden je za Radio Slovenija dejal, da ga je pojasnilo ministrice malce pomirilo. "Ta interpretacija oziroma to razumevanje ukrepa – da je omejen samo na čas, ko se otroci dejansko mešajo oziroma ko pridejo drug z drugim v tesen stik, kar je verjetno bistveno manj časa kot celo dopoldne – nekaj minut ali nekaj deset minut – je bistveno lažje razumeti," je dejal Meden.

"Ukrep kaže na nerazumevanje vrtca kot strokovne institucije"

Nad prvotno napovedjo, da bodo morali maske ves čas nositi tudi vzgojitelji in vzgojiteljice, so bili izjemno presenečeni v Skupnosti vrtcev Slovenije. Predsednica skupnosti Janja Bogataj je opozorila, da je vlada to odločitev sprejela mimo vrtcev in brez vsakršnega razmisleka o posledicah. "Ne vemo, kako bomo lahko izpeljali pedagoški proces," je opozorila. "To kaže na dejansko nerazumevanje vrtca kot strokovne institucije, ki ga je treba razumeti drugače v kontekstu izobraževalnega sistema," je poudarila Bogatajeva. Poudarila je, da so vrtci na začetku septembra začeli uvajati otroke novince, ki so se ob vseh prizadevanjih vzgojiteljev v teh tednih začeli počutiti dobro in so sprejeli ljudi, s katerimi preživijo polovico dneva v vrtčevskih prostorih.

"Zdravje ni zgolj negativen test na covid"

Tudi v Združenju zasebnih vrtcev Slovenije so odločno protestirali proti obveznemu nošenju mask za vzgojitelje v vrtcih. "Zdravje ni zgolj negativen test na covid, ampak tudi zdravo okolje za razvoj psihosocialnih veščin. Mimika obraza otrokom pove več kot tisoč besed. Vse to bi radi otrokom odvzeli," so sporočili iz združenja.

S seganjem po maski bi bili otroci bolj ogroženi, kot če vzgojiteljica nima maske, so prepričani v združenju, kjer so novi ukrep vlade označili za absurd. Kot so poudarili, so se vrtci prilagodili vsem zahtevam in priporočilom NIJZ-ja. "V vrtcu so samo zdravi otroci in zdravi vzgojitelji. Če pride do okužbe, zapremo oddelek za deset dni (prej 14) in življenje gre naprej," so zapisali.

Vlado so pozvali, naj verjame predšolskim strokovnjakom, da vzgojiteljice z maskami pomenijo psihološko in socialno obremenitev za najmlajšo populacijo. Prosijo jo, naj ukrepov ne zaostruje na račun otrok, tako predšolskih kot tudi osnovnošolskih. "Ti so naša prihodnost in nanje prenašamo ogromno breme, ki se bo odražalo še leta pozneje," so še dodali v združenju.

Sviz ves dan prejemal ogorčene klice učiteljev

Oglasili so se tudi v Sindikatu vzgoje in izobraževanja (Sviz). Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je dejal, da so ves dan prejemali ogorčene klice učiteljev, vzgojiteljic in drugih zaposlenih, ki so opozarjali, da je govoriti pod masko šest ur na dan nemogoče. Popolnoma nesprejemljivi pa so ti ukrepi po njegovem mnenju za vrtce, saj to potem niso več ustanove, ki opravljajo neki pedagoški proces, ampak zgolj prostor, kjer bi otroke varovali pred tem, da se jim nič ne zgodi. To se na takšen način ne da početi, pravi Štrukelj, ki je prepričan, da NIJZ to ve, zato ne more razumeti, kako je mogoče takšen ukrep sploh predpisati.

Prepričan je, da gre pri tej odločitvi zgolj za prenašanje odgovornosti na šole in vrtce, čemur pa sindikat, ki v usklajevanja sicer sploh ni vključen, nasprotuje. "Oblast s takim ravnanjem odriva odgovornost stran od sebe, učitelji in vzgojitelji pa naj se topijo v lastnem soku. To se bo moralo nehati, kajti mi smo tik pod vreliščem in v nekaj dneh bomo oblikovali zahteve do šolskih oblasti, kar zadeva dodatni kader."