38-letni Cesar je rekorder po številu nastopov v reprezentančnem dresu (101), vrhunec njegove kariere pa je bil nastop na svetovnem prvenstvu 2010 v Južni Afriki, kjer je Slovenija za las zgrešila preboj v izločilne boje.

Sorodna novica Boštjan Cesar - kapetan, ki je v ospredje vedno postavljal kolektiv

Vrhunec kariere: SP v Južni Afriki
"Lahko trdim, da sta zmaga v dodatnih kvalifikacijah nad Rusijo in nastop na svetovnem prvenstvu krona moje igralske kariere. Z nastopom v Južni Afriki so se mi izpolnile otroške sanje, tekme proti Alžiriji, Angliji in ZDA pa so nekaj, kar mi bo ostalo za vedno. Od izločilnih bojev in še enega zgodovinskega uspeha nas je ločilo le nekaj minut, takrat nam je bilo hudo, ampak dosegli smo nekaj izjemnega, nekaj, na kar smo lahko še danes ponosni."

Cesar čuti, da bi še lahko igral kakšno sezono: "Verjetno bi lahko še kakšno leto vztrajal, vendar mi je pogodba s Chievom potekla in prišel sem do nekega trenutka, ko je bilo smiselno končati to poglavje v življenju. Seveda bom nogomet pogrešal, ampak v prihodnosti imam še toliko načrtov in toliko izzivov, da mi zagotovo ne bo dolgčas."

Cesar je reprezentančni dres nosil petnajst let, v njem je debitiral leta 2003, ko je v Novi Gorici Slovenija na prijateljski tekmi gostila Švico.

Nič kaj lepi spomin na mrk v Baslu
Z reprezentanco je bil tudi blizu uvrstitvi na evropsko prvenstvo leta 2016, a je Slovenija, Cesar jo je vodil kot kapetan, morala priznati premoč Ukrajini v dodatnih kvalifikacijah. "Eno mojih največjih razočaranj v karieri je tekma s Švico v Baslu, kjer smo vodili z 0:2, potem pa po poškodbi Novakovića nerazumljivo padli in tekmo izgubili s 3:2. Takrat smo zapravili neposredno uvrstitev na evropsko prvenstvo 2016 in tudi v dodatnih kvalifikacijah z Ukrajino tega nismo zmogli nadoknaditi. Tisto je bila napeta tekma, turški sodnik Cakir pa mi je že v prvi minuti nakazal, kakšno igro bo dopuščal, ko mi je po prvem prekršku na tekmi pokazal rumeni karton."

Klubsko kariero je Cesar začel v Ljubljani pri mladih selekcijah Olimpije, kmalu pa se je preselil v zagrebški Dinamo, pri katerem je preživel skoraj sedem let. Sledil je prvi prestop v ligo 5, potem ko se je za štiri leta preselil v Marseille, eno izmed teh štirih let pa je preživel na posoji pri West Bromwich Albionu. Pozneje ga je pot peljala še v francoski Grenoble, nato pa v Italijo, kjer je leta 2010 postal član Chieva, tam pa je ostal vseh deset let svojega igranja v Italiji.

Cesar je v reprezentanci poleg stoenega nastopa zbral tudi 10 zadetkov, kar je veliko za centralnega branilca.

"Vatreni" ostali brez Ivana Rakitića
Ivan Rakitić se je odločil, da po 106 nastopih za Hrvaško konča reprezentančno kariero, katere vrhunec je bil naslov svetovnega podprvaka pred dvema letoma.

"Slovo od hrvaške reprezentance je najtežja odločitev v karieri. Začutil sem, da je za to pravi trenutek. V reprezentanci sem užival na vsaki tekmi, spomini na zadnje svetovno prvenstvo bodo zagotovo eni najlepših v mojem življenju," je dejal 32-letni nogometaš Seville, ki je za "kockaste" dosegel 15 golov.

V reprezentanci je nogometaš zvezne vrste, sicer rojen v Švici, debitiral leta 2007, ko je ekipo vodil Slaven Bilić.

"Prepričan sem, da imamo še vedno sijajno reprezentanco, pred katero je svetla prihodnost. V meni bo imela največjega navijača," je še dodal Rakitić.

Dalić: Nihče ne bo pozabil njegove hladnokrvnosti na SP-ju
"Meni kot selektorju je žal, ampak spoštujem njegovo odločitev, tako kot sem spoštoval odločitev Maria Mandžukića, Danijela Subašića in Vedrana Ćorluke. O ljubezni Ivana do Hrvaške govori dejstvo, da jo je v zahtevnem položaju izbral pred Švico. Za njim je velika reprezentančna kariera, nobeden od nas ne bo pozabil njegove hladnokrvnosti pri izvajanju odločilnih enajstmetrovk na svetovnem prvenstvu. Hvala mu za vse," se je Rakitiću zahvalil selektor Zlatko Dalić.

S 106 nastopi je Rakitić četrti po številu odigranih tekem za hrvaško reprezentanco, pred njim so le Darijo Srna (134), Modrić (127) in vratar Stipe Pletikosa (114).