Cene neosvinčenega 98-oktanskega bencina in kurilnega olja niso regulirane že od leta 2016, do zdaj je vlada regulirala le še ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva izven avtocest. Tudi to se zdaj sprošča.

Vlada pa je naložila gospodarskemu ministrstvu, da na podlagi kotacij naftnih derivatov na svetovnem trgu spremlja in analizira oblikovanje teh cen in za 14-dnevno obdobje sporoča podatke ministrstvu za finance.

V utemeljenih primerih bi torej po sporočilu iz Ukoma vlada še vedno lahko uporabila tudi ukrep nadzora cen, kot to predvideva zakon. Ukrep nadzora cen je "izredne narave in naj bi trajal največ eno leto, v utemeljenih primerih pa se lahko ukrep obnovi, vendar morajo hkrati državni organi storiti vse, da se ukrep odpravi".

Pričakujejo več ponudnikov

Vlada se je sicer za liberalizacijo odločila na podlagi analize stanja na trgu naftnih derivatov, saj so na vladi prepričani, da bi tako lahko prišlo do vstopa novih diskontnih ponudnikov goriva, predvsem na parkirnih površinah trgovskih centrov. Ob vstopu novih ponudnikov zaradi večje konkurence tako po njihovih besedah ne bi prišlo do dodatnega dviga marž in s tem dviga cen naftnih derivatov, saj bi marže v petih letih po deregulaciji cen vseh naftnih derivatov dosegle raven marž, ki je primerljiva z višino marž v drugih državah članicah EU-ja.

"Menimo, da bo v desetih letih po popolni deregulaciji najverjetneje prišlo do heterogenosti cen; predvidevamo, da bi bile cene naftnih derivatov na avtocestah še naprej višje, medtem ko bi bile v mestih in ob mejah zaradi konkurence cene nižje," so navedli.

Zaradi prehoda na t. i. zelene tehnologije in posledično znižanja porabe naftnih derivatov pričakujejo, da bi v naslednjih desetih letih prišlo do povišanja stroškov poslovanja distributerjev, kar bo najverjetneje povzročilo dvig marže naftnih distributerjev. "To pomeni, da morebiten dvig marž ne bo izključna posledica deregulacije cen, ampak predvsem povišanja stroškov poslovanja distributerjev," piše v vladnem gradivu.

Trgovinska zbornica za, GZS pričakuje več črpalk

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je sicer vladi že večkrat predlagal, da regulacijo cen prepusti trgu, vendar doslej ni bil uspešen. V zadnjih tednih so k sprostitvi cen pozivali predvsem v Trgovinski zbornici Slovenije, medtem ko so taki potezi nasprotovali prevozniki, ki so prepričani, da bo to občutno povečalo njihove stroške.

"Ta odločitev bo povečala tudi optimizem na trgu. Naftne družbe bodo zdaj dobile priložnosti, da se prilagodijo tržnim razmeram in se odzovejo na cene v sosednjih državah," so po vladni odločitvi zapisali v Trgovinski zbornici Slovenije.

Glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojan Ivanc je prepričan, da je zdaj pravi čas za liberalizacijo cen. Pojasnil je, da marža trgovcev, ki bo pričakovanjih narasla, predstavlja med sedem in osem odstotkov končne cene naftnih derivatov in ne bo odločilno vplivala na končno gibanje cen naftnih derivatov za potrošnike. Pričakuje, da bodo z višanjem marž več novih bencinskih črpalk po državi postavili predvsem diskontni trgovci.

Zadovoljni tudi v Petrolu in OMV-ju

Tudi OMV Slovenija in Petrol, vodilna prodajalca naftnih derivatov v Sloveniji, sta pozdravila odločitev vlade. Menijo, da gre za normalizacijo razmer, s katero bodo potrošniki dobili večjo možnost izbire.

"Obenem sprostitev Sloveniji kot tranzitni državi prinaša možnost agilnejšega odzivanja na cene goriva v sosednjih državah, kar je ključnega pomena tako za dobavitelje goriv in potrošnike kot tudi državo. Sedaj je omogočena možnost diverzifikacije cen goriv po vsej državi in prilagoditev ponudbe goriv vključno z gorivi višje kakovosti, ki bodo lahko na voljo na večjem številu bencinskih servisov," so dodali v OMV-ju.

Podobno so navedli tudi v Petrolu: "Družba Petrol je pripravljena na popolno prosto oblikovanje cen naftnih derivatov, saj ima dovolj izkušenj z ostalih trgov, kjer prodaja že prej ni bila državno regulirana (Hrvaška, BiH, Srbija) pa tudi nekaterih veleprodajnih trgov v EU - Avstrija, Madžarska, Italija, Češka." Spomnili so, da se cene 100-oktanskega bencina in kurilnega olja že nekaj časa oblikujejo prosto in da v štirih letih prostega oblikovanja cen na avtocestah pa se se je pokazalo, da ni prišlo do nikakršnih večjih odstopanj oziroma anomalij pri teh cenah. Za potrošnike prosto oblikovanje cen pogonskih goriv po mnenju Petrola pomeni možnost proste izbire, odločali pa bodo kakovost izdelkov in storitev ter raznovrstnost ponudbe.

Prevozniki so bili proti

Prevozniki, združeni v sekcijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, pričakujejo, da bo liberalizacija cen pogonskih goriv vodila v nižje cene. V nasprotnem primeru bodo skupaj s sekcijo za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije od vlade zahtevali, da poseže v cene, kot ji to omogoča zakon, in prepreči rast. Predsednik sekcije Peter Pišek upa, da se bodo goriva pocenila in bo "ves tranzit v regiji pri nas polnil rezervoarje". Dnevno namreč državo po njegovih besedah prečka 20.000 tovornjakov, včasih pa je Slovenija veljala za državo, kjer polnijo rezervoarje zaradi poceni goriva. "Včasih so vsi tu tankali, zdaj pa nihče," je dodal.

ZPS: To je darilo ponudnikom in ne potreba potrošnikov

Oglasili so se tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer si težko predstavljajo, da bi ponudniki ceno, ki je tako obremenjena z različnimi dajatvami, po sprostitvi znižali. "Znova se je izkazalo, da vlada pomembne ekonomske odločitve sprejema le na podlagi upoštevanja davčnih prilivov in dobičkov ponudnikov, ki že v zdajšnjem sistemu niso izkazovali slabega poslovanja, ne pa iz vidika potreb ter stroškov potrošnikov in gospodarstva. Pri tej odločitvi niso upoštevali posebnosti slovenskega trga naftnih derivatov, na katerem imata dva ponudnika močno prevladujoč tržni delež, na nekaterih, ne samo ruralnih območjih pa konkurence med ponudniki praktično ni," opozarjajo na ZPS-ju.

Levica: Vladna poteza se zdi nerazumna

Oglasili so se tudi v stranki Levica, kjer so opozorili, da je naredili študijo, ki je študija, izvedena pred štirimi leti na podlagi izkušenj iz Italije in Avstrije, pokazala, da se bodo marže trgovcev na bencinskih servisih po popolni deregulaciji bencina v nekaj letih dvignile za 100 odstotkov. "Vse pretekle strokovne analize in mnenja vladnih ministrstev in Urada za makroekonomske analize in razvoj predvidevajo samo negativne učinke deregulacije cen naftnih derivatova državni proračun kot za potrošnike in za gospodarstvo. Edine analize, ki govorijo v prid deregulaciji, so analize, ki jih je naročila in plačala trgovinska zbornica, ki zastopa interese trgovcev naftnih derivatov. Vladna poteza se zdi nerazumna," so dodali.