Kralj, ki v Indijo leti v ekonomskem razredu in ob pristanku nosi svojo prtljago, princ, ki tekmuje v avtomobilskih dirkah in oblikuje dodatke za dom, princesa, ki je bila v resničnostnem šovu, kronska princesa, ki se poroči s svojim trenerjem za fitnes, in kraljica s temno preteklostjo. Švedska kraljeva družina se zdi prav takšna kot navadni smrtniki, pa saj se z njimi tudi poročajo! In ko mislimo, da so ti nenavadno navadni ljudje morebiti res količkaj naši, si na koncu dneva na glavo vendarle nadenejo krono. A njena moč je bila okleščena in zreducirana na simbolično raven protokolarnosti, spet na drugi strani pa jim je z neomajno željo po preživetju uspelo ostati na prestolu, predvsem zaradi preoblikovanja tradicije, ki so jo par excellence prilagodili duhu časa.

Svečnik, ki ga je oblikoval sam princ

"Švedski kraljevi dvor je bil vedno zelo priljubljen, mogoče nikoli zares ni bil nepriljubljen. No, morda pred 200 leti, ko smo izgubili Finsko. A vse od takrat se ne vtikajo v politiko, njihova vloga pa je simbolična," začenja pogovor Viktor Blomqvist, direktor Skultune, podjetja, ki ga je leta 1609 ustanovil sam kralj Karel IX. Švedski. Danes je pod novim lastništvom specializirano v oblikovanje dodatkov za dom in modnih dodatkov.

Skultuna je več kot 400 let uradni dobavitelj švedskega kraljevega dvora (ang. perveyor to the court), kar dokazuje tudi znak kraljeve krone v njihovem logotipu, določeni izdelki pa so del državnih protokolarnih daril.

Švedska je bila namreč v 17. stoletju obubožana in popolnoma brez denarja, "ravno osvobodili smo se od Danske", nadaljuje Blomqvist. Ker pa je imela država veliko rudnikov bakra, "je dobil kralj čudovito idejo – ustanovil je delavnice bakra, saj je vedel, da s stopitvijo bakra in v mešanici s cinkom dobiš izdelek, ki ga lahko izvoziš". Zlitina bakra in cinka je namreč medenina.

Tako je Karel IX. Švedski leta 1607 v majhni vasi Skultuna v osrednjem delu Švedske, ki je imela dovolj vodnih virov, oglja in v bližini še rudnik bakra, odprl delavnico za izdelavo bakrenih plošč za izvoz kot tudi bolj umetelnih izdelkov, od lestencev do svečnikov za cerkve, kraljeve dvore, plemiče in bogataše. Najstarejši datirani lestenec iz leta 1619 je v cerkvi Gospe naše v Enköpingu.

Sorodna novica Lara Bohinc: Nakit so majhni objekti za telo, objekti za interjer pa so nakit za dom

Tradicija dvornih dobaviteljev se je ohranila vse do danes. Aktualni švedski kralj Karel XVI. Gustav ima recimo 130 dvornih dobaviteljev kot nosilcev švedske kakovosti, med njimi je tudi pohištveni velikan Ikea.

"Izdelovali smo tudi manšetne gumbe za oficirje po vsej Skandinaviji, pred desetimi leti pa smo prišli do točke, da je bilo treba delati še kaj drugega. Takrat smo začeli sodelovati z oblikovalci nakita, imamo pa tudi svoje," pripomni Viktor Blomqvist. Skultuna je med drugim sodelovala z britansko oblikovalko slovenskih korenin Laro Bohinc, pred kratkim pa s samim princem Karlom Filipom Švedskim, sicer grafičnim oblikovalcem, ki s poslovnim partnerjem Oscarjem Kylbergom oblikuje pod znamko Bernadotte & Kylberg. "Za nas sta oblikovala svečnik Infinity, ki se zelo dobro prodaja. Zelo smo veseli tega sodelovanja. Princ je avtomobilski dirkač in oblikovalec … Švedska kraljeva družina je zelo moderna, celo priljubljena, v časih krize pa je dobro imeti tradicijo," odgovori na vprašanje o položaju švedske kraljeve družine danes sogovornik.

Lahko stojiš pod mojim dežnikom

V kraljevi kapeli stockholmske palače so zadonele orgle. Bil je poseben dan in svatje, ogrnjeni v galaobleke, tiare in frake, so se začeli posedati, nekateri pahljajoč poročni scenosled kljub prijetnim junijskim 23 stopinjam zunaj. "When you try your best, but you don't secceed*," zapoje v falzetu Salem Al Fakir, priljubljeni švedski pevec sirskih korenin, ki je med drugim Švedsko leta 2010 zastopal na Evroviziji. (*Ko daš vse od sebe, a ti ne uspe)

Pesem angleške skupine Coldplay Fix you je pred petimi leti zadonela v monumentalnem prostoru razkošne kraljeve kapele Slottskyrkan iz leta 1754. Kamera približa mladoporočenca, ki ju v tistem trenutku preveva spokojen nasmešek sreče. Kako tudi ne, le pred nekaj trenutki sta si izrekla večno zvestobo in jo zapečatila s poročnim prstanom neskončnosti: on že omenjeni princ Karel Filip Švedski, avtomobilski dirkač in oblikovalec, vojvoda Värmlandski, ona Sofia Hellqvist, inštruktorica joge, nekdanja manekenka in zmagovalka tekmovanja moške revije Miss Slitz (2004), ki je med drugim sodelovala tudi v resničnostni televizijski seriji Hotel Paradiž (Hotel Paradise, 2005) – zdaj v novi vlogi vojvodinje Värmlandske.

Z obrazov svatov je zaznati zadovoljstvo, poroka pač, le da v avdienci 500 povabljencev sedi pet evropskih kraljev in kraljic ter japonska princesa. Po liturgiji v cerkvi, ki je ob straneh okrašena z zelenim rastlinjem in s cvetjem posuto steno za oltarjem, sledi še en nepredvidljiv glasbeni vložek. David Pagmar v švedščini interpretira pesem ameriške pevke Rihanne Umbrella (Dežnik): "Under mitt paraply, ply, ply, ja, ja, ja, ja ..." Nič posebnega za poroko, na kateri sta nastopila tudi Avicii in Icona Pop ...

Izbira mladoporočenke, za katero je, zanimivo, med najpogostejšimi Googlovimi zadetki iskanja zapis "sofia hellqvist zobje", je v švedski družbi dvignila nekaj prahu, vendar predvsem zato, ker je imel princ pred tem dolgoletno zvezo, ki jo je prekinil zaradi t. i. bikinimodela. Tudi izbira zakonskega partnerja njegove starejše sestre, kronske princese Viktorije Švedske, je zanimiva; poročila se je s svojim nekdanjim fitnestrenerjem Danielom Westlingom. Najmlajša princesa, Magdalena Švedska, pa je izpustila svojega princa na belem konju, saj se je odločila za britansko-ameriškega poslovneža Christopherja O'Neilla. Ta namreč ni hotel sprejeti švedskega državljanstva, zaradi česar ne more imeti naziva princ in mu ni treba opravljati uradnih kraljevih dolžnosti. Njegov uradni naziv je Herr Christopher O'Neill (gospod Christopher O'Neill).

Manjši pripetljaj ob poroki pa je imel tudi sam kralj Karel XVI. Gustav Švedski, ki se je v Silvio Sommerlath zaljubil med poletnimi olimpijskimi igrami v Münchnu leta 1972, kjer je delala kot prevajalka. Kraljica Silvija Švedska, ki je modernizirala švedsko kraljevo družino, je bila sicer rojena v Nemčiji, mami Brazilki in očetu Nemcu, članu Nacionalsocialistične nemške delavske stranke, kar je kraljica pozneje večkrat ubranila z besedami, da je to storil zgolj zaradi preživetja, in ne dejanske vloge v nacističnem režimu.

Kronski princ je moral na poroko s svojo izbranko čakati do smrti svojega dedka, Gustava VI. Adolfa, kar se je sicer zgodilo leto pozneje, a je poroka sledila šele leta 1976. Karlov oče Gustav Adolf je namreč umrl v letalski nesreči devet mesecev po njegovem rojstvu, dedek, ki je bil njegov skrbnik, pa ni odobraval porok z nekraljevimi člani družin. Kronski princ bi lahko izgubil pravico do prestola, kot so njegove tri sestre in stric, ki so se poročili s partnerji nemodre krvi, izgubili svoj kraljevi naziv.

Kot zanimivost, na njuni poroki leta 1976 je nastopala skupina Abba z enim prvih predvajanj pesmi Dancing Queen.

Kako je francoski vojak postal kralj Švedske

Švedska kraljeva družina je na splošno v primerjavi z najrazvpitejšim britanskim dvorom precej naprednejša ali bolj človeška, če želite. Že vzpostavitev njihove rodbine nakazuje na to. Čeprav ima Švedska več kot tisočletno tradicijo kraljevih družin, zdajšnja sega v leto 1810, ko je kralj Karl XIII. Švedski, ki ni imel svojih otrok, posvojil generala v Napoleonovi vojski z zaslugami v francoski revoluciji Jean-Baptista Bernadotteja oziroma ga je švedska skupščina izvolila za zakonitega prestolonaslednika. Ker sta bili v času novega nasledstva Švedska in Norveška v skupni zvezi (vse do leta 1905), je nekdanji francoski general vse do svoje smrti leta 1844 vladal tako Švedski kot Norveški, in sicer kot Karel XIV. Janez Švedski in kot Karel III. Janez Norveški.

Glede omenjene človeškosti pa ... Decembra lani sta kralj in kraljica presenetila s svojim potovanjem v Indijo v ekonomskem razredu letala, kjer sta ob pristanku nosila svojo prtljago (glej Twitter).

Tudi sicer je zasebno življenje švedske kraljeve družine nekoliko manj skrivnostno od britanske: kronska princesa Viktorija Švedska, ki je najbolj priljubljen član kraljevega dvora, je javno spregovorila o svojem boju z disleksijo in anoreksijo, poroke z navadnimi smrtniki so, kot je očitno, pogostejše, kljub škandalom, kralj naj bi imel niz zunajzakonskih razmerij, pa družina ohranja naklonjenost švedske družbe. Morda ni nenavadno, da je princesa Sofija med epidemijo covida-19 pomagala v bolnišnicah, kjer je razkuževala medicinsko opremo.

Švedska – vedno korak pred časom

Po podatkih raziskovalnega oddelka EIU (Economist Intellingence Unit) britanskega gospodarskega medija The Economist je bil lani indeks demokracije na Švedskem 9,39 ali tretji najvišji na svetu, takoj za Norveško in Islandijo. Švedska je že leta 1842 sprejela reformo, ki je dekletom dovoljevala izobraževanje. Na Švedskem ženske volijo od leta 1919, splav in kontracepcija sta uzakonjena od leta 1938. Spolna diskriminacija na delovnem mestu pa je zakonsko kaznovana od leta 1980. Istega leta je država razveljavila tudi ustavo z absolutno primogenituro, ki je nasledstvo prestola dovoljevala le moškemu.

Princ Karel Filip Švedski, kot drugorojeni otrok in prvorojeni sin kralja Karla XVI. Gustava in kraljice Silvije, je bil tako postavljen na zaporedje svojega rojstnega mesta v liniji nasledstva. Kronska princesa je tako postala njegova starejša sestra Viktorija, vojvodinja Västergötlanda.

Kralj izključil pet vnukov s kraljevega dvora

A lani je na švedskem dvoru še dodatno zavel veter sprememb. Zaradi večanja podmladka kraljeve družine so bili dva sinova princa Karla Filipa, Aleksander in Gabrijel, ter trije otroci princese Magdalene, Leonora, Nicolas in Adrienne, izključeni s kraljevega dvora, preostali pa so člani kraljeve družine. To pomeni, da nimajo kraljevega naziva visočanstvo, zaradi česar ne bodo financirani iz davkoplačevalskega denarja, prav tako pa jim ne bo treba opravljati uradnih kraljevih dolžnosti. Na drugi strani pa bodo lahko javno izražali svoja politična mnenja in hodili v službo – kot navadni smrtniki.

Karl XVI. Gustav naj bi s tem nekoliko razbremenil davkoplačevalce, ki so mu leta 2017 za opravljanje tekočih del namenili 6,5 milijona evrov, še dodatnih šest milijonov pa za delovanje njegove administracije.

Kaj člani kraljevega dvora sploh počnejo?

Tako Švedska, Norveška kot Danska so konstitutivno parlamentarne ustavne monarhije s predsednikom vlade in kraljem oziroma Danska s kraljico na čelu države. Njihova vloga je povsod zelo podobna in simbolična; sodelujejo na protokolarnih dogodkih, zastopajo kraljestvo v tujini, sprejemajo tuje veleposlanike, vsako leto skličejo sejo parlamenta, sodelujejo pri oblikovanju vlade, pri čemer je dejanska politična moč v rokah izvoljenih poslancev enodomnega parlamenta v vseh omenjenih državah.

Člani kraljevih družin skandinavskih dvorov so dejavni v družbeni sferi, odzivajo se na vabila na odprtje razstav, udeležujejo obletnic, slovesnosti, podeljujejo častne nazive, priznanja, nagrade in delujejo v dobrodelnih organizacijah in kraljevih fundacijah.

40 let na danskem prestolu

Danska kraljica Margareta II. tako sicer podpiše v parlamentu sprejete zakone, ki pa začnejo veljati šele po podpisu iz vladnega kabineta. Prav tako je navzoča pri oblikovanju nove vlade, ki jo sicer oblikuje parlamentarna stranka z največ poslanskimi mesti v foletingu, danskem parlamentu. Predseduje tudi državnemu svetu, kjer s podpisom potrdijo v parlamentu sprejete zakone. Čeprav ima kraljica pravico do glasovanja, se ji je odpovedala, da bi ohranila videz nepristranskosti. Tako premier kot zunanji minister jo redno obveščata o (zunanje)političnih dogodkih, kraljica pa izvaja državne obiske ali sprejema tuje diplomate.

Kraljica Margareta II. je prva monarhinja Danske po svoji soimenjakinji Margareti I. iz 14. stoletja, ki je v Kalmarsko unijo med letoma 1397 in 1523 združila vse tri skandinavske države: Dansko, Švedsko z večino Finske in Norveško ter jim vladala pod eno krono. Ko je postalo očitno, da njen oče, danski kralj Frederik, ne bo imel sina, so z ustavnim amandmajem odobrili vladanje ženski.

Margareta II. je postala kronska princesa leta 1953, le nekaj dni pred svojim 13. rojstnim dnem. Tudi oni se ni poročila z možem modre krvi, temveč s francoskim diplomatom, grofom Henrijem de Labordejem de Montepezatjem, ki so mu nadeli bolj dansko zveneč naziv, princ Henrik, in je pred dvema letoma umrl. Imata dva sinova, kronskega princa Frederika in princa Joachima. Zdajšnja danska kraljeva družina je iz hiše Glücksburov, ki vladajo od leta 1863, ko je bil ustoličen Kristjan IX. ali 'tast Evrope', kot so ga poimenovali, saj je vseh svojih šest otrok poročil na kraljeve dvore; med drugim je mož angleške kraljice Elizabete II. Filip, vojvoda Edinburški, njegov neposredni potomec.

Spletke tudi na na norveškem dvoru

Tudi norveška kraljeva družina v ničemer ne odstopa od švedske ali danske. Kralj Harald V. in kraljica Sonja sta svojo poroko dobesedno izsilila od kralja Olava V. Izbranka namreč ni bila kraljeve krvi, kronski princ pa je očetu zagrozil, da bo ostal neporočen, s čimer bi se končala kraljeva rodbina.

Kraljevi par ima dva otroka, princeso Märtho Louise in kronskega princa Haakona Magnusa. Princ je sicer mlajši od svoje sestre, ker pa je bilo pravilo nasledstva razveljavljeno šele dvajset let po njegovem rojstvu in ne velja retroaktivno, je preskočil svojo sestro v vrsti za prestol.

Kronski princ je sprožil pravo malo kalvarijo z izbiro svoje princese, ločene samohranilke s sumljivo preteklostjo, kot radi zapišejo mediji, saj je nekdanji partner Mette-Marit Tjessem Høiby prestajal zaporno kazen zaradi mamil. Njen sin, ki je sicer član kraljeve družine, a nima kraljevega naziva, pa je leta 2012 povzročil varnostno tveganje za kraljevo družino, ko je na spletu objavljal zasebne fotografije s kraljevega dvora.