Omikron se zaenkrat zdi, da je nekoliko drugačen. Res, da pri nas v bolnici vedno vidimo tiste, ki so težje oboleli, potrebujejo kisik oziroma še kaj več terapij, in ne vidimo tistih bolnikov, ki ostanejo doma. Ampak zdi se, tako na splošno, da je virus toliko drugačen, da ima tudi nekoliko drugačen vstop v celice. Se pravi, če sta bili prejšnji varianti, alfa in pa mogoče delta pretežno, je virus vstopal preko teh ACE2 receptorjev in pa S proteina, tukaj velik delež teh virusov pri omikronu sedaj vstopa v celice z endocitozo oziroma s temi endosomi, in se zdi, da bolj deluje, bolj učinkuje oziroma okuži zgornja dihala, se pravi nos, žrelo, grlo, tudi bronhe, in nekako tudi glede na tisto, kar vidimo iz držav, ki so imele ta omikron val pred nami, Južnoafriška republika, Anglija, Danska, da veliko več bolnikov zboleva z virusnimi simptomi zgornjih dihal, manj pa iz spodnjih. Se pravi, manj je teh pljučnic in teh hudih poškodb pljuč, zaradi katerih bolniki pristanejo na ventilatorju. Seveda tisti delež, določen delež bolnikov pa vendarle gre po težki poti, s težko klinično sliko, in mi v bolnišnici praktično vidimo bolj take, tako da tisto, kar je v resnični populaciji, tega ne vidimo vsega.
dr. Aleš Rozman, direktor bolnišnice Golnik (Premagajmo covid 13. 1. 2022)

Zdravil imamo več vrst, tudi se vsa ne kvalificirajo za iste bolnike. Uporabljajo jih v različnih fazah bolezni in pri različni težavnosti bolezni. Če grem kar lepo po vrsti; pri prejšnjih valovih, se pravi alfa in pa delta, so pokazala protitelesa, predvsem pri tistih, ki niso imeli lastne imunosti, lastnih protiteles. Infuzija različnih protiteles, monoklonskih, neko učinkovitost, da so preprečile težji potek bolezni oziroma so cele preprečile hospitalizacijo. Oziroma pri nekaterih, ki smo jih uporabili profilaktično, so preprečevale, da bi bolnik, ki je bil že izpostavljen, oseba, ki je bila že izpostavljena, da bi zbolela. Omikron je tako različen, ta monoklonska protitelesa zaobidejo to, pravzaprav, da sam virus zaobide ta monoklonska protitelesa, to imunost, ki jo ta nudijo, zato pri omikronu teh protiteles ne uporabljamo več. Imamo pa na voljo več drugih zdravil. Se pravi, tukaj imamo dve zdravili, Remdesivir, ki ga že dlje časa uporabljamo, in pa Molnupiravir, ki je prišel pred kratkim, oba z namenom, da preprečita težji potek bolezni, pa samo hospitalizacijo, pogoj pa je, da jih damo dovolj zgodaj. Čim se pojavijo prvi simptomi, se priporoča tridnevna infuzija, ki pomembno zmanjša prehod v težjo obliko bolezni in samo hospitalizacijo in potem tudi sprejem na intenzivni oddelek, in tudi Molnupiravir, ki deluje na podoben način. To so tablete, ki jih bolniki lahko vzamejo doma. Če jih jemljejo zgodaj v poteku bolezni, v določenem odstotku potem preprečijo težek potek bolezni. Potem za same bolnike, ki so pa že hospitalizirani, pa uporabljamo, seveda tudi še pride v poštev, če so zgodaj pripeljani v bolnišnico, ti dve zdravili. Potem, ko pa že izbruhne težja bolezen, pa glede na stopnjo vnetja, se pravi, težava pri samem koronavirusu je naglo poslabševanje stanja, do katerega pride nekje tam po enem tednu, ko virus zajame v večji meri pljuč in potem spodbudi masovni tudi vnetni odgovor, je naš cilj, da ta magnetni odgovor čim prej pogasimo oziroma ga čim bolj pogasimo, da ne povzroči ogromne, masovne poškodbe pljuč, zaradi katere bolniki potem končajo na ventilaciji oziroma tudi umrejo zaradi tega. Tukaj ima pa skupino zdravil, ki jih imenujemo kortikosteroidi, se pravi zaviralci imunskega odgovora, ki so dokaj nespecifični, so se že prej uporabljali in se široko v medicini uporabljajo. Potem je pa zanimiva tudi skupina zdravil, ki smo jih uporabljali na področju revmatologije, predvsem revmatoidnega artritisa, ki nekako specifično zavrejo to kaskado, ki jo imenujemo citokinski vihar. In sicer imamo tukaj zdravilo Tocilizumab, ki se je izkazalo, da če ga damo v pravem trenutku, takrat, ko začne naraščati interleukin-6, ko to v klinični sliki vidimo na tisti dan, ko se bolniku začne stanje izrazito slabšati, da iz neke kisikove maske, z nizkim odstotkom kisika, v nekaj urah pride praktično 100-odstotni kisik oziroma celo proti intubaciji, če se ga da pravi čas in nekako uspemo zavreti ta citokinski vihar, lahko preprečimo v določenem odstotku tudi smrt. In pa potem sta tukaj še dve zdravili.
dr. Aleš Rozman, direktor bolnišnice Golnik (Premagajmo covid 13. 1. 2022)

Kar se tiče seveda covidnih potrdil oziroma digitalnega covidnega potrdila in pa omejitve trajanja, vsa ta navodila so dostopna na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki tudi izdaja in ima vso informacijsko podporo za izdajo QR kode oziroma digitalnega covidnega potrdila. Res je, da za nami je 22 mesecev epidemije, imamo številne oblike spopadanja z epidemijo, od tega, da je nekdo zbolel, pa je bil potem cepljen, pa do tega, da je bil nekdo najprej cepljen, pa potem zbolel, in še različne vrste cepiv, tako da, včasih se, verjamem, da marsikdo težko znajde, vendar odgovore dobi tako na informacijski točki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kot tudi na informacijski točki, ki je že ves čas odprta pri Ukom-u, in nenazadnje tudi pri vseh družinskih zdravnikih, kar se tiče samih strokovnih vprašanj, vezano na cepljenje. Samo priklicati jih morajo.
Janez Poklukar, minister za zdravje (Premagajmo covid 19, 13. 1. 2022)

V mojem razumevanju trenutno, ko se ne morejo še cepiti s poživitvenim odmerkom, te omejitve ne bodo veljale.
Mario Fafangel, epidemiolog (Premagajmo covid 19, 13. 1. 2022)

Zakaj je precepljenost v Sloveniji nizka? Trenutno je z vsemi odmerki cepljenih 57 odstotkov prebivalcev.
Ena izmed zelo pomembnih stvari, ki se jih moramo zavedati; mi smo slabo cepljeni tudi proti vsem drugim boleznim, kjer ni neko obvezno cepljenje prisotno. Nenazadnje, če vprašate povprečnega Slovenca, proti čemu vse je cepljen, tisto, kar je bil v mladosti cepljen, niti ne vemo, za vse ostalo, praktično tu pa tam gripa,
meningitis, vse ostalo ne poznamo. To je v bistvu relativno slaba izobrazba. Povprečen Slovenec se ne zaveda, da je cepivo oziroma cepljenje, nenazadnje, danes imamo tudi že cepiva, ki so terapevtska, ali pa nastajajo terapevtska cepiva, da je to nekaj, kar je eden izmed največjih dosežkov medicine. In seveda, če bi znali k temu pristopiti, poslušati stroko, potem bi razumeli, da lahko s tem omilimo situacijo. Ampak tudi druga cepiva niso 100-odstotna. Tudi druga cepiva na nek način pomagajo imunskemu sistemu boriti se, to pa ne pomeni, da ne zbolijo. Mi imamo napačne predstave. Tudi ljudje ... Mnogi, tisti, ki so nasprotniki ukrepov, se ves čas ukvarjajo s tem, zakaj se te ukrepi spreminjajo. Zakaj? Zato, ker se bolezen spreminja, ker je znanost, medicina ena izmed strok, ki se najhitreje razvija. Nekaj, kar je eno leto bilo znano, je danes drugače, in seveda stroka se mora temu prilagoditi.
Matej Tušek, psiholog (Premagajmo covid 19, 13. 1. 2022)

Novovax je cepivo, izdelano po starih metodah, oziroma po metodah, s katerimi smo v preteklosti proizvajali vsa cepiva, zato bo morda kdo tudi lažje zaupal takemu cepivu, ker je bolj podobno starejšim variantam cepiva. Smola pri vsem tem je, da proizvajalec je za to porabil bistveno več, kot za ostala novejša cepiva, zato že eno leto zamuja, od tega, kar so prišla prva cepiva na trg in tudi sedaj ima določene težave, tako da bo praviloma to cepivo, po današnjih informacijah, ki jih imam, dobavitelj oziroma proizvajalec dostavil šele konec februarja.
Janez Poklukar, minister za zdravje (Premagajmo covid 19, 13. 1. 2022)

Prebolevniki in cepljeni imajo protitelesa in so zaščiteni tako pred okužbo, kot pred težjim potekom bolezni, kar pomeni, da ti dve skupini imata že na začetku precej manjšo verjetnost, da se okužita. Če pa se okužita obe te dve skupine, potem so pokazali, da imajo na začetku lahko enako količino virusa, ampak je trajanje kužnosti bistveno krajše. Se pa popolnoma strinjam, da v rizičnih okoljih, kot je recimo zdravstvo in podobno, kjer so ljudje v stiku z prebolelimi, tam, osebno mislim, da bi bilo potrebno upoštevati tudi možnost testiranja.
Roman Jerala, Kemijski inštitut (Koda, 21. 9. 2021)

Eden od faktorjev je, da pri prebolevnikih ne moremo kontrolirati, kakšna je bila bolezen oziroma kakšna je zaščita. Je precej večja variabilnost pri cepivu točno vemo, kakšno količino cepiva vnesemo vsakemu posebej, je to standardizirano, pri prebolevnikih je pa lahko odziv zelo različen. Nekateri so izjemno dobro zaščiteni, nekateri so zelo malo in zelo težko vemo na pamet za vsakega, da bo enako zaščiten.
Roman Jerala, Kemijski inštitut (Koda, 21. 9. 2021)

Serološki test, ki ga uporabljamo sicer določa, kakšna je količina protiteles, ne vemo pa, če so ta protitelesa nevtralizirajoča. Torej ne vemo, če protitelesa nevtralizirajo virus. Za to obstajajo posebni testi, ki jih izvajajo posebni specializirani laboratoriji, recimo
tudi pri nas to lahko naredimo, ki pa so bolj zahtevni, ki direktno merijo sposobnost protiteles, da nevtralizirajo virus. Serum, torej serološki test da okvirno orientacijo ali se je nekdo zaščitil, ne vemo pa, ali je ta dovolj dobra, da vemo, kako dobro je zaščiten.
Roman Jerala, Kemijski inštitut (Koda, 21. 9. 2021)

Pri teh pacientih smo samo pozorni, kdaj jih cepimo. Če jemljejo terapijo oziroma če imajo takšna zdravila, ki zelo oslabijo njihov imunski sistem, da jih cepimo v fazi, ko vendarle imajo neko odpornost, da bodo lahko razvili protitelesa. Samo na to smo pozorni. Pri osebah, ki so po prvem odmerku imele kakšno alergijsko reakcijo in se potem bojimo, da bi prišlo,
te cepimo pod nadzorom. Zelo malo je takšnih stanj oziroma sploh ne vem, če jih je kaj, kar bi lahko rekli, da cepljenje absolutno ne priporočamo.
Simona Repar Bornšek, ZD Ljubljana (Koda, 21. 9. 2021)

Zaželeno je, obvezno pa ni, tako da ravno tako, kot je bilo prej omenjeno, da je ta postopek glede odločitve na mednarodni ravni še teče glede tretjega odmerka, zato v tem smislu je bilo to podano. Seveda je priporočljivo, vendar mislim, da ne bo zadržkov. Glavno je, da se res precepijo, ker mislim, da je zelo pomembno, da dobijo tretji odmerek te dojemljive skupine prebivalstva.
Eva Grilc, NIJZ (Koda, 21. 9. 2021)

Verjetno, če dobi cel razred karanteno, en otrok je bil pa cepljen, je mogoče za tega posameznega otroka težko organizirati pouk v živo in zato ni napoten v karanteno, ampak spremlja pouk na daljavo.
Eva Grilc, NIJZ (Koda, 21. 9. 2021)

Izdajanje certifikatov je regulirano evropsko, mi smo pri tem zelo omejeni. Na tej evropski skupini imajo tudi druge države podobne probleme, posebno še, če se ljudje cepijo v tretjih državah, torej ZDA, Rusija ali Srbija. Zato se iščejo rešitve, mi smo se nekako odločili, da vsi tisti, ki se bodo prišli tretjič cepiti, kot tretjo dozo, da bodo takrat dobili
tudi covid potrdilo.
Dr. Milan Krek, NIJZ (Koda, 21. 9. 2021)

Vsak, ki preverja PCT pogoj, lahko tudi preveri verodostojnost identitete. Gre za to, da po neki lastni diskrecijski pravici presodi, ali je ta naslednji korak pri preverjanju potreben ali ne. Ne se igrati, pri ponarejanju potrdil o cepljenju, prebolevnosti ali testiranju, to je ponareditev javne listine, ki je kaznivo dejanje. Zaporna kazen je do treh let zapora.
Nataša Pirc Musar, odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka (Koda, 21. 9. 2021)

Tukaj imamo zdaj zelo natančna navodila, kajti marsikdo pravi, da ni bilo narejenih nobenih kliničnih testiranj na nosečnicah. Ni res. Zdaj so tu že tudi narejeni testi in imamo rezultate. Cepljenje je varno, saj nenazadnje je obvezno cepljenje tudi v drugem tromesečju proti oslovskemu kašlju za nosečnice, to pa zaradi tega, da ne bi trpel otrok in sama nosečnica. Torej, ja. Je pa nekaj res, to je stvar posameznega zdravnika, lečečega zdravnika. Nekako pravimo, prvo tromesečje je organogeno in takrat se tvorijo organi in mogoče, če ni nujno ne, ampak takoj po prvem tromesečju pa svetujemo cepljenje tudi za nosečnice.
Dr. Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Koda, 21. 9. 2021)

Ti testi se med seboj nekoliko razlikujejo. Testi za samotestiranje imajo drugačno občutljivost, specifičnost, medtem ko ti hitri antigenski testi, seveda pa tudi zlati standard PCR, imajo pa veliko večjo občutljivost in specifičnost, in zaradi tega se v okoljih, kjer se zahteva večja varnost, se zahteva potem drugačne teste.
Eva Grilc, NIJZ (Koda, 21. 9. 2021)

Ja, lahko so tudi neko obdobje enako kužni. Pri prebolevnikih je to bolje, ker so bolj zaščiteni, ker več odpornosti razvijejo, vendar vseeno svetujemo cepljenje, ker takrat, ko so polno zaščiteni so tudi bolj varni.
Simona Repar Bornšek, ZD Ljubljana (Koda, 21. 9. 2021)

Virus se spreminja – mutira. To je v naravi virusov, ko gre v gostiteljsko celico in se začne tam pomnoževati. Med tem pomnoževanjem lahko pride do sprememb – do mutacij. Ampak po tem, kar vemo danes, te nove mutirane oblike virusa niso nevarnejše, se pa bolj uspešno širijo, in v tem je težava. Ni povečana smrtnost, ampak hitrost širjenja med populacijo. Ta pa je višja. Imamo pa tak virus, te oblike v Sloveniji, kot je sicer v Evropi. Nimamo nič posebnega.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)

Lahko se zgodi, da se virus spremeni tako, da postane bolj nevaren, lahko pa se zgodi tudi, da postane manj nevaren. Vedno gre za nek, pri vseh patogenih gre vedno za neko ravnovesje med tem, da se patogen oziroma virus želi razširiti v populaciji in pri tem pogosto ni optimalno, da pri tem ubije veliko svojih gostiteljev.

Denis Kutnjak, Nacionalni inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 27. 1. 2021)

To bi bilo tudi možno teoretično, nismo pa kaj takšnega še opazili.

Denis Kutnjak, Nacionalni inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 27. 1. 2021)

Da, tudi to se že dogaja. V resnici je treba tudi molekularne teste spremeniti. Ravno zaradi napak v molekularnih testih so tudi odkrili novo različico in nekatere teste bo treba spremeniti zato, da ko se bo virus razvijal in mutiral, da ga bomo zaznali res zanesljivo.

Denis Kutnjak, Nacionalni inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 27. 1. 2021)

Virus se najhitreje širi pri druženju, kjer ne upoštevamo varnostne razdalje. To je lahko doma. Za virus je vseeno, v katerem okolju je, samo da je zaprt prostor, več ljudi, neupoštevanje osnovnih ukrepov.

Eva Grilc, Nacionalni inštitut za javno zdravje (Premagajmo covid-19, 20. 11. 2020)

Obstaja več različnih načinov prepoznavanja okužbe z novim koronavirusom. Najpogosteje se pri nas uporablja PCR-testiranje, obstajajo pa tudi antigenski testi, ki jih širša javnost pozna kot hitre teste. S serološkimi testi pa se ne dokazuje akutna okužba, ampak imunski odziv ob morebitnem stiku z virusom, torej prisotnost protiteles.
Molekularno oz. PCR testiranje je preiskava, ki temelji na tehnologiji verižne reakcije s polimerazo (angl. polymerase chain reaction - PCR).
Testiranje poteka tako, da pri posamezniku vzamejo bris iz nosnega dela žrela, nato pa ga v laboratoriju testirajo in majhne količine genskega materiala (dednine) v vzorcu (npr. RNK virusa v brisu nosu) pomnožujejo do zaznavnih količin. Logika PCR preiskave je, da majhnih količin dednine virusa v vzorcu ne moremo zaznati, po pomnoževanju do velikih količin pa to lahko.
PCR reakcija predstavlja osnovo za testiranje DNK in RNK v molekularni diagnostiki, navajajo na spletni strani Onkološkega inštituta Ljubljana. Gre za zelo občutljive in zelo specifične teste, kar pomeni, da zaznajo izredno majhne količine virusa in zelo dobro razlikujejo med novim koronavirusom in starimi koronavirusi, ki so tudi prisotni v populaciji. Tudi ti testi sicer niso 100-odstotno zanesljivi, a so najboljše, kar je trenutno na voljo, je nedavno za STA pojasnila vodja oddelka za mikrobiološke raziskave v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Maja Rupnik.
Antigenski testi so testi, s katerimi določajo sestavine mikroorganizmov v vzorcih. Zasnovani so na različnih principih, zato so njihove analitske zmogljivosti zelo različne.
Po besedah Rupnikove pri teh testih ne določajo prisotnosti virusa tako, da bi pomnoževali virusne gene, ki so morebiti prisotni v vzorcu, ampak uporabijo umetno izdelana protitelesa in z njimi iščejo virusne delce pri bolniku. Prednost teh testov je predvsem hitrost, saj je rezultat znan v nekaj minutah. Vendar se na račun hitrosti izgubi zanesljivost.
Na NLZOH navajajo, da ima veliko antigenskih testov zelo slabe analitske zmogljivosti, kar pomeni, da z njimi pridobijo visok delež lažno negativnih in lažno pozitivnih rezultatov. Brez obsežnega preverjanja analitskih sposobnosti antigenskih testov slednjih ni mogoče varno uporabljati v diagnostične namene. Večina testov, ki se jih označuje s pogovornim izrazom hitri testi, spada v skupino antigenskih testov.
V resnici pa, kot opozarjajo na NLZOH, hitri testi pomenijo hitre preiskave, pod kar pa se šteje vsaka laboratorijska preiskava, ki omogoča izvedbo v kratkem času. Gre tako za hitrejše molekularne PCR preiskave ali pa hitre teste, pod katerimi pa v stroki razumejo predvsem hitre antigenske teste.
Obstaja pa tudi serološko testiranje na sars-cov-2, s katerim dokazujejo specifična protitelesa pri sumu na okužbo z novim koronavirusom. Pri tem analizirajo vzorec krvi iz periferne vene, v kateri iščejo protitelesa razreda IgG.
A pri tem testiranju ne dokazujejo akutne okužbe z novim koronavirusom, pač pa je namenjen dokazovanju imunskega odziva na virus oz. prebolele okužbe. Oseba, pri kateri v serumu najdejo protitelesa, je lahko trenutno okužena z novim koronavirusom, ni pa nujno, saj so lahko protitelesa posledica pretekle okužbe oz. stika posameznika z virusom.

Vir: STA/NLZOH, Onkološki inštitut Ljubljana

To je trenutno najbolj občutljiv in specifični test. Lastnosti testa merimo z dvema statističnima spremenljivkama, to sta specifičnost in občutljivost. Je še nekaj drugih testov, s katerimi imamo z diagnostiko drugih bolezni slabše izkušnje. Test ni stoodstotno enoznačen. Lahko recimo negativen test ne pomeni okužbe, zlasti če ga naredimo prezgodaj. Pozitiven test pa ne pomeni nujno, da je oseba kužna s koronavirusom, ker gre lahko za neko staro zadevo. V takšnih primerih moramo upoštevati klinično presojo. Če ima nekdo klinične znake okužbe, ne glede na negativne teste, če ima ustrezne laboratorijske izvide, druge in pa rentgensko sliko pravo, ga zdravimo, kot da ima okužbo s SARS-CoV-2. In velikokrat to okužbo tudi potrdimo s testi kakšnega drugega biološkega materiali ali s socierološkimi testi. Če je test pozitiven, moramo upoštevati, ali ima nekdo simptome ali jih je imel in kdaj so ti simptomi prenehali. Takrat se odločimo, ali je oseba kužna ali ne.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)

Če je pozitiven, pokaže, da se je nekdo z virusom srečal. Zelo verjetno je imel tudi vsaj blage simptome. Lahko da je bil celo asimptomatski, kar je sicer bolj redkost, če je dolgo test pozitiven. Zelo redko pa pride do laboratorijske napake. Bolj je prisotna pri negativnih testih. To je pa odvisno od tehničnih lastnosti.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)

Govorimo o več vrstah. Če govorimo o dokazovanju nukleinske kisline, so to testi, ki še vedno veljajo za najnatančnejše. Obstajata vsaj dve vrsti teh hitrih testov. Eni so v Sloveniji že ves čas prisotni, za druge si zelo prizadevamo, da bi jih uvedli ali vsaj na neki način pridobili. Ti testi imajo enake lastnosti kot PCR-testi. Drugi hitri testi, t. i. antigenski testi, so kar v redu. Ampak moramo dobro poznati lastnosti testa, tako da moramo biti še pazljivejši kot pri PCR-testih.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)

Gre za teste, ki se že vrsto let uporabljajo v diagnostiki okužb – pretežno virusov, v manjši meri bakterijskih okužb. Test je rutinski in neraziskovalen. In ga v samem principu poznamo in znamo uporabljati v obravnavi bolnikov.

Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)

Hitri antigenski testi bi lahko dobro uporabili zdravstveni delavci, ki znajo interpretirati teste - tam, kjer ni dostopen PCR-diagnostik, oziroma v okoljih, kjer bi bili preobremenjeni laboratoriji in bi morali čakati več kot 24 ur na rezultat PCR-testiranja. So pa še druge nišne uporabe, ki so dobro opredeljene v algoritmih, ki jih pripravlja naša strokovna skupina. Niso še ugledali luči sveta, a bodo v kratkem.

Dr. Viktorija Tomič, vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo klinike Golnik (Premagajmo covid-19, 24. 11. 2020)

Ves čas opozarjam na to, da so ti hitri antigenski testi manj občutljivi, da niso enakovredni PCR-tehnologiji, vendar pa jih moramo s pridom uporabiti tam, kjer bi od njih lahko imeli koristi. Zato, ker za vsakogar, ki bi potreboval diagnostiko ali presejalno testiranje, ne bomo mogli zagotoviti PCR-ja.

Dr. Viktorija Tomič, vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo klinike Golnik (Premagajmo covid-19, 24. 11. 2020)

Če imamo bolnika, ki pride na obravnavo in nima nobenega podatka o anamnezi, nobenih simptomov, nobenih stikov, je bil 14 dni doma brez kakršnih koli stikov - torej se ni mogel okužiti. Da ga lahko varno obravnavamo, naredimo hitri antigenski test. Negativen gre lahko naprej, dobi terapijo in se po obravnavi v zdravstveni ustanovi vrne domov.

Dr. Viktorija Tomič, vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo klinike Golnik (Premagajmo covid 19, 24. 11. 2020)

Če bi bil pozitiven, bi v vsakem primeru svetovala, da se naredi PCR-test, ker je znotraj zdravstvene ustanove, kjer moramo poskrbeti še za vse druge bolnike in zdravstvene delavce, da ne bi vnesli neznanega pozitivnega bolnika.

Dr. Viktorija Tomič, vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo klinike Golnik (Premagajmo covid 19, 24. 11. 2020)

Zagotovo niso vsi enako zanesljivi. Če pogledamo podatke proizvajalcev, so te številke zelo različne. Po meni znanih podatkih je občutljivost od 85- do 97-odstotna. Če bi jih šli preverjat vse v lastnem laboratoriju, da vidimo, kako delujejo v naših rokah, na naši populaciji, za cilje, ki jih mi želimo doseči, bi videli, da skoraj noben izmed teh testov ne bi dosegel proizvajalčevih vrednosti.

Dr. Viktorija Tomič, vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo klinike Golnik (Premagajmo covid-19, 24. 11. 2020)

Hitri antigenski testi potrebujejo tudi izurjenega zdravstvenega delavca, ki bo znal interpretirati rezultate. Ker dokler so te črtice, ki se pojavijo na papirju, jasno vidne in se rdeče bleščijo, potem je vse jasno. Mnogokrat so črtice take, da rečem svojim analitikom, da ne vem: je ali ni? Zdi se mi tudi nevarno, ker bi lahko nekateri to izkoriščali. Sebe bi preverili, videli, da je pozitivno, raje zamolčali in opravljali svoje delo naprej. Na neki način bi bili nevarni za okolico, ker si ne bi mogli privoščiti, da bi ostali doma. Sami na spletu ne kupujte testov. Tudi ko opravimo test nosečnosti, gremo k zdravniku po potrditev.

Dr. Viktorija Tomič, vodja laboratorija za respiratorno mikrobiologijo klinike Golnik (Premagajmo covid-19, 24. 11. 2020)

Seveda v čim krajšem obdobju. Mislim, da laboratoriji delajo precej sproti. Vendar ostala logistika sporočanja izida šepa. Kolikor je meni znano: število obolelih je preseglo vse te kapacitete, ki so bile predvidene, zato prihaja do zamikov - žal. Trudijo se vse pristojne službe, da bi proces čim bolj digitalizirali: ne samo sporočanje pozitivnih, ampak tudi negativnih rezultatov.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik (Premagajmo covid 19, 20. 10. 2020)

Cepljeni so ravno tako lahko v redkih primerih oziroma bistveno redkeje zbolijo in vsi simptomi, tudi cepljeni, bodo šli in morajo iti na testiranje, kajti tudi oni potencialno bodo zbolevali, sicer redko, in če zbolijo, morajo ravno tako v samoizolacijo, speljan mora
biti postopek spremljanja rizičnih kontaktov, uvedbo njih v karanteno, kajti razvijale se bodo tudi nove različici. Danes govorimo o delti in bolj ko zamejimo epidemijo, zmanjšamo verjetnost za nove mutacije. Kajti, več kot je virusa v populaciji, večkrat se deli in večja je verjetnost za mutacijo. Tudi to je eden od ključnih indicev, zakaj moramo zmanjšati kroženje virusa in omejiti epidemijo.
Janez Poklukar, minister za zdravje (Premagajmo covid 19, 29. 7. 2021)

Pravzaprav starostne omejitve ni, vendar priporočamo, da se testirajo otroci nad 12 let in seveda tudi ob prisotnosti staršev.

Vesna Kerstin Petrič, Ministrstvo za zdravje (Premagajmo covid 19, 29. 12. 2020)

Mnoge ustanove, preden se odločijo za hitre teste, naredijo še neko validacijo hitrih testov na različne skupine pozitivnih in negativnih preiskovancev, ki so bili že testirani z PCR metodo. In se potem ugotovi za posamezen hitri test, na katerem območju zaznavanje virusa je. Torej, koliko dobro zaznava tiste, ki so izrazito pozitivni, koliko dobro pa tiste, ki niso tako izrazito pozitivni. Ampak kot rečeno, nekih objektivnih, velikih študij za to pa ne obstaja, ker je ta trg razbit na množico proizvajalcev in to se zaenkrat še ni strukturiralo v nekaj podobnega, kot so PCR testi.

Dr. Alojz Ihan, mikrobiolog in imunolog (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2021)
Testi, ki jih imamo v Sloveniji, so kakovostni v tej meri, da dosegajo tiste strokovne prametre, ki jih je strokovna skupina postavila, da je njihova občutljivost in specifičnost nad določeno postavljeno mejo, 95 odstotkov oziroma 98 odstotkov za specifičnost. Takšnih testov je bilo na seznamu v Sloveniji kar nekaj. To so testi, ki jih lahko najdemo tudi na seznamih drugih držav. Če pogledamo na spletne strani nemškega inštituta, imajo objavljenih okoli 200 hitrih antigenskih testov in najdemo skoraj vse te teste, ki so na voljo v Sloveniji, tudi v Nemčiji.

Dr. Viktorija Tomić, vodja strokovne skupine za hitre teste (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2021)

Čas je pomemben. Nekoliko slabša lastnost hitrih antigenskih testov je, da je njihova največja vrednost in najbolj zanesljivi so pri simpotmatskih. Torej od izbruha bolezni, ko postanemo simptomatski, do prvih pet dni, največ sedem dni bolezni. Preden pa izbruhne, preden se pojavijo prvi znaki, pa zelo težko. Dvomim, da bomo ujeli takšno osebo, medtem ko s PCR tehnologijo pa bi jih lahko in jih tudi ujamemo še preden razvijejo prve znake in simptome.

Dr. Viktorija Tomić, vodja strokovne skupine za hitre teste (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2021)

Mislim, da ni te bojazni.

Dr. Viktorija Tomić, vodja strokovne skupine za hitre teste (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2021)

Tu gre za zelo specifično zdravilo, ki deluje na določene podenote imunskega sistema. In zaradi tega ne nudi nobene zaščite proti covid-19. Tej bolniki s kronični črevesnimi boleznimi niso bolj ogroženi. A je potrebna previdnost pri ponovni aplikaciji zdravila. Pri tem se morajo posvetovati s svojim gastroenterologom.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid-19, 3. 11. 2020)

Pri aktivni okužbi, takrat, ko smo v bolnišnici, je precej povečano tveganje za nastanek srdkov. Enako je tudi v intenzivnih enotah. Tako da tem bolnikom, če že prej ne prejemajo zdravil proti strjevanju krvi, kamor sodi tudi Marevan, predpišemo profilaktične oz. zaščitne odmerke, ravno zato, da bi preprečili nastanek strdkov. Medtem ko osebe, ki že jemljejo terapijo, z njo nadaljujejo.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)

Nikoli ne zbolimo vsi, ki smo izpostavljeni neki bolezni. Tu je pomembno, kakšno dozo infektivnega odmerka dobimo. Koliko virusa dobimo, kakšen je naš imunski status in seveda, v kateri fazi razvoja bolezni se testiramo. Če se testiramo prezgodaj, je morda tudi to razlog, da smo na testu negativni. Vedno je možna tudi tehnična težava, da je bil bris slabo odvzet in zato nismo dobili pozitivnega izvida preiskave.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)

Nekako gre tu za to, kakšen je naš splošni status: koliko smo bolni, koliko smo stari. Gre za genetske predispozicije. Nekateri odreagirajo v drugi fazi bolezni bolj izrazito z imunskim sistemom. In v drugi fazi je ta tisti, ki povzroča zelo veliko težav. In to poskušamo zdaj z zdravljenjem z glukokortikoidi, ki so se izkazali za učinkovite.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)

Poskušamo, da so vsaj v takšnem stanju, da so približno sposobni samostojnega življenja, samostojnih aktivnosti. Trenutno je zaradi spremenjenega sistema sprejemanja povečana potreba po bolniških posteljah. Ni negovalnih postelj, tako da si včasih pomagamo z nadaljevanjem bolnišničnega zdravljenja v kakšni periferni bolnišnici, ki ima to možnost. Ali v zavodu za rehabilitacijo invalidov.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)

Ne, samo na osnovi podatkov, ki jih pove bolnik, ne moremo ločiti, ali gre za klasični prehlad, - gripe trenutno še ni. Da potrdimo diagnozo covida moramo opraviti ustrezno testiranje. Če se pri družinskem članu pojavi podobna klinična slika znotraj enega tedna, lahko z veliko verjetnostjo rečemo, da tudi ta preboleva covid-19. Samo na osnovi tega, da nekdo kašlja in ima vročino, pa ne moremo tega trditi.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)

Pri večini izzveni vročina med 10 in 14 dnevi. Če se to ne zgodi, potem je potrebno kontaktirati svojega zdravnika, ker je možno, da je prišlo do dodatne bakterijske okužbe. Utrujenost vztraja tudi po tem, ko nimamo več vročine.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)

Kužni smo, če imamo blag potek bolezni. Če jo prebolevamo okužbo doma, deset dni od začetka simptomov in če smo dva dneva brez vročine, se smatra, da nismo več kužni. In če se dobro počutimo, lahko gremo normalno v službo. Če je še vedno prisotna utrujenost, kašelj, nam naš osebni zdravnik še podaljša bolniški stalež. Ponovni brisi niso več potrebni, ker delčki virusa lahko ostanejo v žrelu še vrsto tednov, nismo pa več kužni.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)

Primarno prizadene respiratorni epitel, torej površino sluznic, ki se vleče od nosu preko žrela, grla, sapnika, in tudi skoraj povsem do bronhov in pljuč. To je glavna tarča. Pljuča so tista, ki jih najbolj prizadene in zato so tudi hujši poteki bolezni. To je prvenstveno virus dihalnih poti. Se pa zgodi, da pri manjšem številu ljudi lahko prizadene še kakšen drug organ. Nikoli tako zelo izrazito, ampak vendarle imamo te motnje voha, okusa, živčevja je lahko do neke mere prizadeto. Potem se tudi vnetje mišic kaže, kot neko vnetje mišic. Oziroma miozitis, miokarditis ni tako izpostavljen kot pri nekaterih drugih boleznih. Skratka, vendarle je to virus dihalnih poti.

Dr. Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 17. 11. 2020)

Predvsem pri tistih, ki potrebujejo kisik ali pa celo zdravljenje s pomočjo mehanske ventilacije, pride do kar hudih poškodb. Moramo pa vedeti, da tudi pri tistih, ki imajo blag potek bolezni, kar nekaj časa vztrajajo bolečina v prsnem košu, huda zadihanost, tako da v zdajšnjem obdobju že nekaj vemo o tem, kar se je dogajalo v spomladanskih mesecih. Vsekakor vemo, da so spremembe prisotne po slikanju nekje tri mesece pri večini, pri nekaterih pa še dlje. Tako da spremembe so prisotne dolgo časa in so izrazite.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 16. 10. 2020)

Tudi tukaj pri nekaterih mlajših ostaja nekaj sprememb na pljučih, seveda bolj kot smo bolni. Večja kot je potreba po kisiku večja je tudi sprememba na pljučih.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 16. 10. 2020)

Pri tistih, ki so akutno bolni s covidom, ta nevarnost obstaja in je realna in jo upoštevamo. Tisti, ki so v bolnišnici, imajo večjo nevarnost za nastanek krvnih strdkov kot tisti, ki so blago bolni in so doma. In tisti, ki so na intenzivnih oddelkih imajo še večjo nevarnost za krvne strdke. Zato bolnikom, ki so v bolnišnici, preventivno dajemo zaščito proti strdkom z nizkomolekularnimi heparini, ki naj bi to preprečevali. Kljub tej zaščiti pa v bolnišnicah pri določenem odstotku bolnikov še vedno pride do teh krvnih strdkov. To je lahko povezano s samo boleznijo, lahko pa tudi s težo bolezni, ki jo nekdo preboleva. Nekdo, ki je tako bolan, da leži, da je sistemsko zelo prizadet, da ima beljakovine, proteine akutne faze, med njimi povečan fibrinogen, se jim lažje delajo strdki. Tisti, ki je blago bolan in ima samo neke znake blage viroze in je povsem pomičen, pa ima verjetno veliko nižjo verjetnost za strdke.

Dr. Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 17. 11. 2020)

Ustrezna plazma mora imeti dovolj veliko število protiteles. Nekaj jih imamo na zalogi, težava je, ker nimamo plazme vseh krvnih skupin. Pogosto ni primernega dajalca za kakšno krvno skupino. Po drugi strani ta hip sprejemamo bolnike v bolnico že sedmi, osmi dan bolezni, ko je za plazmo že malo prepozno. Za zdaj se to zdravljenje še ne uporablja. Imamo jo na zalogi in jo nameravamo uporabiti ob prvi mogoči priložnosti, ko bodo vsi ti pogoji izpolnjeni.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)

Pri nas dajemo vitamin D pri bolnikih, ki so v enoti intenzivne terapije in imajo nizke vrednosti izmerjene. Pri teh dajemo že ves čas. Da bi ga pa vsem bolnikom, pa je zaenkrat premalo podatkov, da bi ga res dali kar vsakemu, ki pride s covidom v bolnišnico. Predvsem kadar jemljemo vitamin D skupaj s preparati iz kalcija ali s hrano, ki je bogata s kalcijem. Lahko nastanejo seveda tudi ledvični kamni.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 3. 11. 2020)

Da. Bolnik ima kronično obsesivno pljučno bolezen, obenem pa ima še emfizem. Absolutno lahko. Edina interakcija, ki jo poznamo glede vitamina D in pridruženih bolezni, je odpoved ledvic - hipervizija, nevarnost nastankov ledvičnih kamnov - če je ta kombinacija. Ledvice slabo delujejo, kalcija je preveč in temu dodamo še vitamin D. To je edino stanje, ko ne priporočamo uporabe vitamina D.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)

Nekaj interakcij ne, ampak ne tako močnih. Tiazidni diuretiki za odstranjevanje vode iz telesa bi lahko povzročili, da pride do interakcije med vitaminom D, diuretikom in kalcijem. Ampak ni tako nevarno. Na neki način pravimo, da ni neke grozne nevarnosti, zato ga priporočamo vsem bolnikom.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)

Pri covidu-19 počnemo enako kot pri drugih respiratornih boleznih: en teden počitka, limonin čaj, izoliramo se. Pri tistih, ki imajo blage simptome, zadošča, da se odpočijejo, popijejo zadosti tekočine, če imajo vročino, vzamejo Lekadol za znižanje. Tukaj je pomembna ena sama točka: če se jim začne poslabševati dihanje, takrat potrebujejo zdravnika. Oz. če imajo napravo za merjenje kisika v krvi in je ta nizek, potrebujejo zdravnika.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik (Premagajmo covid-19, 20. 10. 2020)

Hidroxychloroqin se ta trenutek ne uporablja. S cinkom je bil na začetku kandidat, ampak se je pozneje izkazalo, da nima takšne moči in se ga ne uporablja. Oseba verjetno že ima kakšne kortikosteroide zaradi revmatoidnega artritisa, mogoče je celo na bioloških zdravilih. Tu ni nobene povezave. Svoja zdravila naj uporablja naprej in vse, kar je v povezavi s covidom-19. Ne bo kakšnih interakcij.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)

Da. Acetílsalicílno kislíno ali aspirin priporočamo, ker tisti strdki, ki lahko nastanejo - sicer redko - lahko povzročajo težave. Seveda to priporočamo tistim, ki prenašajo aspirin in nimajo gastrointestinalnih težav.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)

Ibuprofen spada med nesteroidne antirevmatike. Ker ta zdravilna učinkovina poveča ac 2 prijemališča, virus pa se prime točno na ta encim, ki je na endotelijskih celicah, smo se bali, da se z jemanjem ibuprofena število teh prijemališč povečuje. Tako bi imel virus lažjo pot, vendar so dokazali, da ni tako. Ibuprofen - tudi njegova alternativa ibuprofen lysinate, ki hitreje deluje - sta v tem primeru inducirana in se ju lahko jemlje. V dveh znanstvenih študijah v Lancetu in v reviji JAMA so dokazali, da ni nobene nevarnosti.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)

Lopinavir/ritonavir je kombinacija zdravilnih učinkovin, ki se uporablja pri HIV-u, in sta pokazala neke določene prednosti. Drugače pa se zdravila razvijajo v tem trenutku. Težko rečemo v tem trenutku, kaj zares pomaga.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)

Da. Metotreksat je zdravilo, ki se uporablja pri kroničnih vnetnih boleznih pri revmatoidnem artritisu, mogoče Crohnovi bolezni in metotreksat res nekoliko zmanjša nastane protiteles. Takšnim vedno svetujemo, izmerite si
koncentracijo protiteles, to je možno v laboratorijih po celi Sloveniji, kjer merijo, in na ta način skupaj z zdravnikom, to je zelo pomembno, skupaj z zdravnikom lahko ocenijo, ali je ta nivo protiteles dovolj velik, da nudi osnovno zaščito. Tukaj je tista zadeva, ki jo pravzaprav zopet ne razumemo. Cepivo nam da lahko idealno zaščito ali pa osnovno zaščito. Idealno pomeni, da ne bomo zboleli, osnovno pa, da tudi, če pride do okužbe, bo ta izzvenela v recimo blagi obliki.
Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid 19, 29. 7. 2021)

Kar se tiče trombocitopenije, seveda mora biti kontrolirana. To pomeni, v takšnem primeru bi sam svetoval cepiva na osnovi RNA, Pfizer ali Moderna, čisto iz enega statističnega vidika. In vse neželene učinke moramo povedati, moramo dati na mizo, če jih vemo. Primer, pri AstriZeneci vidimo, da ima nekoliko problem pri določenih primerih, kar se tiče strjevanja, pri Pfizerju pa je primer, ko imamo 60 do 62 primerov miokarditisa pri mlajših fantih od recimo 16, 17, 18 let, na milijon, kar je še vedno izjemno redko, pa to povemo in še vedno govorimo o zelo zelo varnih in učinkovitih cepivih.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid 19, 29. 7. 2021)

Vsa cepiva so varna. To je potrdila tako Evropska agencija za zdravila, kot tudi vsa naša stroka, kajti, če temu ne bi bilo tako ne bi omogočali proste izbire cepiva.
Kar se tiče splošne, zdrave populacije, vsak sam odloča s katerim cepivom bo cepljen, kar se tiče redkih posameznih bolezni pa seveda na cepilnem mestu, skladno z zdravstvenim stanjem, ki ga nekdo ima, potem svetujejo najboljše možno cepivo.
Janez Poklukar, minister za zdravje (Premagajmo covid 19, 29. 7. 2021)

Predvidena sta dva odmerka v razmaku 21 dni. Rezultati cepiv Pfizer in Moderna so pokazali zelo dobro delovanje že po prvem odmerku. Težko je reči, glede na to, da so po treh tednih večina dobila še drugi odmerek, ampak okoli 90 odstotkov kaže, da zaščiti že prvi odmerek.
Dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2020)

Cepivo ni bilo preizkušeno na nosečnicah, na doječih materah. Za zdaj ima dovoljenje za otroke od 16 let naprej. Pa seveda pri tistih, ki so v preteklosti imeli anafilaktično reakcijo ali pa so alergični na kakšno sestavino cepiva.

Simona Repar Bornšek, Ministrstvo za zdravje (Premagajmo covid 19, 19. 12. 2020)

Ne moremo reči, da ni priporočeno. Lahko rečemo samo, da ni zadosti podatkov o tem, ali gre v mleko, kajti ta skupina je bila v raziskavah kliničnih izključena, tako kot je to običajno. Ko se neka nova zdravila, cepiva preizkušajo, se izključi nekatere skupine, kot so nosečnice, doječe matere, otroke in podobno.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Premagajmo covid 19, 29. 12. 2020)

Cepivo Moderne je praktično identično kot cepivo Pfizerja. Na osnovi RNA vsebuje nekoliko večjo osebnost učinkovine, torej trenutno 100 mikrogramov v RNA v primerjavi s 30 mikrogrami, sicer pa so praktično lastnosti identične, razen z razliko shranjevanja.
Glede varnosti sta obe cepivi imele zelo podobne rezultate, kar se tiče stranskih učinkov, kot učinkovitosti, torej okoli 94, 95 odstotkov. Indija je poleg Argentine in Velike Britanije tretja država, ki je odobrila cepivo podjetja AstraZeneca. Istočasno so v Indiji odobrili tudi prvo indijsko cepivo proti covidu-19, ki pa deluje na osnovi oslabljenega virusa.
To je druga tehnologija, podobna kot kitajsko cepivo, ki se uporablja že nekaj časa, s katerim so tudi že cepili nekaj milijonov, tudi izven Kitajske, v Združenih Arabskih Emiratih. Je bolj tradicionalna tehnologija, ampak na zahodu so bolj stavili na novejše tehnologije, ki obetajo boljše rezultate.

Dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2020)

Pri obeh navedenih cepivih v celice vnašamo zapis za eno od beljakovin povzročitelja bolezni covid 19. Celice na podlagi prejete informacije izdelajo protein in ga predstavijo na svoji površini v obliki, kot ga razume imunski sistem. Na ta način oblikujemo imunski spomin.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid-19, 8. 1. 2021)

K prvemu vprašanju, nikakor ne. Gre za cepiva, ki so osnovana na informacijski RNK, ki po prehodu v celico ne vstopi v celično jedro, kjer se nahaja naša dednina, se pravi ni nikakršne interakcije z DNK, z genomom. RNK, ki vstopi v celico, je kratkoživa, se pravi se po naravni poti sčasoma razgradi. Zelo podobno velja tudi za tako imenovana vektorska cepiva, AstraZenece. To sicer je v osnovi DNA cepivo, ki mora vstopiti v jedro, kjer pa teče potem sinteza informacijske RNA. Ta potuje v citosol in tam se tvorijo beljakovine, ampak gre za virus, ki se ni sposoben pomnoževati v naših celicah in se tudi ne vgrajuje v genom.

Dr. Tomaž Bratkovič, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid 19, 8. 1. 2021)

To je statistično. Težko je povedati za vsakega posameznika, kakšna je verjetnost, da bo cepivo zaščitilo. Cepiva, za katere je trenutno nekoliko slabša učinkovitost, mislim da za cepivo AstraZeneca so po prvih ocenah ocenjevali, da je okoli 70 odstotna. Zdaj pravijo, da so spremenili režim doziranja, da so blizu 90 odstotkov. Tudi to je še vedno zelo dobro. Zavedati se moramo, da cepivo proti gripi zaščiti samo 50 odstotkov, in to je bila tista meja, ki so jo dejansko postavili za odobritev cepiv. Torej vsa cepiva, ki so sedaj na razpolago, so zelo učinkovita.

Dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2020)

Mislim, da je dobro, da to omenijo. Alergije, ki ste omenili, za jajca in mleko niso problematični, problematični so ljudje, ki imajo zgodovino nafilaktičnih reakcij. Ti ljudje običajno že sami vedo in s seboj nosijo tablete oziroma injekcije z epinefrenom, in v tem primeru je seveda bolje, da vprašajo. V vsakem primeru pa po cepljenju 15 minut vsak, ki je bil cepljen počaka. Če pride do alergijske reakcije, pride zelo hitro in v tem primeru lahko ljudje pomagajo.

Dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2020)

V tem primeru se morajo posvetovati s svojim zdravnikom, ki bo najbolje povedal, če gre za takšno bolezen, da mogoče cepljenje ne bi bilo priporočeno.

Dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2020)

Sestavine cepiva nimajo prav nobene zveze s penicilinom, tako da če je znano alergična na določeno snov, potem seveda ni kontraindikacije za cepljenje, razen če bi šlo za alergijo na polietilen glikol. To je pa ta sestavina cepiva, ki so jo nekako obtožili za tista dva primera, ki sta bila v tej večji raziskavi.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Premagajmo covid 19, 29. 12. 2020)

Več mednarodnih združenj za obravnavo določenih kroničnih bolnikov je že podalo izjave glede smotrnosti cepljenja, varnosti cepljenja in kaj storiti, če jemlješ imunosupresivna zdravila. Na splošno za revmatike je kar nekaj mednarodnih združenj podalo mnenje, da naj se revmatiki cepijo, seveda pa pri vseh, ki jemljejo imunosupresivno terapijo, se vedno postavi vprašanje, ali bo to cepivo enako učinkovito, kot če te terapije ne bi jemal. Da bi pa bile interakcije med temi zdravili pa cepivom, jih pa ni.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Premagajmo covid 19, 29. 12. 2020)

Verjetno je tu mišljen S protein, ki je pravzaprav najpomembnejši pri nastanku bolezni. Kolikor mi je znano, ga ni prav težko sekvenirati, kot se temu reče, in narediti novo RNA molekulo, ki bo diktirala sintezo novega proteina in proti kateremu bo človek tvoril imunski odgovor.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Premagajmo covid 19, 29. 12. 2020)

Za zdaj je dovoljeno, da se cepivo z ene ampule uporabi za pet ljudi, a zgodi se, da ga je v steklenički več. Torej, kaj se zgodi s tem cepivom, ki ostane? Poglejte, zdaj je tako. Če ostane zadosti cepiva, se seveda človek najprej vpraša kako to, da je do tega prišlo.

Ali je bilo cepivo čisto ustrezno razredčeno, kakšne igle so se uporabile, koliko je bilo tega razredčila. Če je bilo vse lege artis, tako kot rečemo, se pravi pravilno narejeno in da res ostane, potem jaz ne vidim nobenega razloga, da se to ne bi uporabilo. Težava pa je, če skušamo narediti novi odmerek iz ostankov manjših količin cepiva v vialah. Tukaj pa je potrebna že malo večja manipulacija. Tukaj nastaneta seveda dva problema. Ena težava je, da bi to zlaganje ostankov moral delati v strogo aseptičnih pogojih, kar verjetno v večini zdravstvenih domov in domov za ostarele takih pogojev ni. In drugo je, da manipulacija samega cepiva tudi ni preveč priporočljiva s strani proizvajalca. Cepivo je namreč zavito v take liposomne mehurčke, ki bi se pri bolj taki energični manipulaciji lahko tudi spremenilo, tako da menim, da je prav, da se držimo navodil proizvajalca, kajti edino ta navodila nam garantirajo, da bo aplikacija varna.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Premagajmo covid 19, 29. 12. 2020)

Presenetljivo kaže, da je zaščita s cepivom veliko boljša, kot če bi preboleli samo bolezen. Samo tisti, ki so šli skozi zelo močen odziv covida-19, to pomeni, ki so preživeli res močne negativne učinke te bolezni, imajo dovolj visoko raven protiteles, drugi manj. Torej, če se cepimo, imamo večjo verjetnost, da bomo zaščiteni verjetno vsaj eno leto.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 8. 12. 2020)

Zelo majhna. Moramo poudariti, da so cepiva z novo tehnologijo, s temi DNA in RNA vnosi, bolj varna, kar se tiče vseh avtoimunih bolezni, kot so bila klasična cepiva, narejena na ta način, da v telo vnesemo antigen. Ti dve cepivi, ki jih imamo zdaj na razpolago, sta blagi. Sprožita imunski odziv nadzorovano in ne pride do tistega direktnega udara, kot je običajno pri konvencionalnih cepivih. Zato vsem tistim, ki so kronični bolniki z raznimi vnetnimi boleznimi, bolniki z avtoimunskimi boleznimi, jim priporočamo, da se cepijo z RNA ali DNA cepivi.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 12. 1. 2021)

Gre za vnos antigena v človeško telo, ki spodbudi prejemnika vakcine, da zgradi protitelesa in aktivno aktivira svoj imunski sistem, ki se bori proti virusu. Zanimivo je pravzaprav, da so tri družbe, ki razvijajo na osnovi iste tehnologije, začetnik je nemška družba CureVax, nadaljevala je nekako Moderna in pa seveda BioNTech v sodelovanju s Pfizerjem. Zanimivo pa je, da se pri vseh treh, čeprav imajo nekako deklarirano enako tehnologijo, odmerki cepiva, ki jih nekako ponujajo oziroma ki jih
bodo ponudili na trg razlikujejo. In sicer CureVax, ki je v drugi fazi kliničnega razvoja tega cepiva, štarta z dozo 12 mikro gramov aktivne učinkovine, BioNTech Pfizer, ki je nekako tisti, ki je prvi 18. novembra objavil tudi učinkovitost 90-odstotnega efekta pri uporabi cepiva, štarta v svoji aplikaciji s 30 miligramsko dozo,
dočim ameriška Moderna pa deklarira vsebino 100 mikro gramov. Tako da gre pravzaprav za zelo zanimive projekte različnih družb, vendar z isto tehnologijo, z različno vsebnostjo. Nekako iz tega pa sledi tudi pravzaprav zanimivost shranjevanja cepiva, o katerem se tudi veliko govori.

Dr. Dragan Kesič, poznavalec razmer v farmacevtski industriji, fakulteta za menedžment (Premagajmo covid 19, 27. 11. 2020)

Ameriška agencija za hrano in zdravila FDA je avgusta 2021 izdala dokončno dovoljenje za uporabo cepiva proti covidu-19 podjetij Pfizer in BioNTech, s katerim lahko cepijo starejše od 16 let. (STA, 23. 8. 2021)

Če je kaj "dobrega" naredila pandemija - seveda je veliko slabega -, je združila znanje. Po vsem svetu razvijamo nove platforme, nov način. Do zdaj smo uporabljali konvencionalna cepiva, kar pomeni, da v telo vnašamo antigen - del virusa v tem primeru. Del bakterije, če gre za kakšno drugo bolezen. Lahko pa je tudi narejeno na poseben rekombinanten način. Zdaj pa se vnaša posebno prirejen genetski material, tako da naše telo začne proizvajati del virusnega proteina in na ta način dobimo pozneje protitelesa.

Koliko nove tehnologije vplivajo na varnost cepiva, je veliko vprašanje. Za zdaj kaže zelo dobro. Podobna cepiva so bila že uporabljena v veterinarski praksi, na človeku še nikoli do zdaj. Prav zato moramo spremljati razvoj. In samo dva primera neželenih učinkov sta bila pri cepivu AstraZeneca in že so ustavili klinične študije, dokler niso dokazali, da sta oba primera nepovezana s samim cepivom.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)

To je razvoj tehnologije, ravno tako kot bi mogoče pred 20, 30 leti rekel, da je nemogoče, da bomo imeli računalnike v žepu, je tehnologija napredovala. Tehnologija na področju ved o življenju, posebej v vakcionologiji je izredno napredovala. Torej ni bil samo letošnje cepivo, ampak je bil napredek že pri cepivih za ziko in podobno. To so tehnologije, ki so se razvile v zadnjih letih. Prva cepiva na osnovni mRNA so testirali že leta 2013, torej to je zrela tehnologija. Tisto, kar je bilo res napredek, je bil to, da je bilo testiranje izvedeno v tako velikem obsegu v tako kratkem času.

Dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 15. 12. 2020)

Razvoj traja dokler ne da rezultatov, ki so dovolj dobri za to, da se jih vloži v regulatorne organe, ki potem pregledajo te rezultate. Zaradi izjemne zainteresiranosti držav, ki so praktično same financirale razvoj in zaradi, bom rekel sreče, da so obstajale tehnologije že pet, šest, sedem let prej, ki omogočajo takšno izjemno produkcijo cepiv, ki je potrebna za ustavitev pandemije, zaradi teh dveh stvari se je pokazalo, da je ta čas, ki je bil prej res pet, šest let, zaradi pridobivanja denarja predvsem, se je ta čas praktično skrčil na pol leta.

Dr. Alojz Ihan, mikrobiolog in imunolog (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2020)

O stranskih učinkih ne poročajo, da bi bili posebej hudi, seveda lahko pričakujemo običajne pojave, kot so pri cepljenju, torej bolečine na mestu vboda, glavobol, morda vročina kakšen dan ali pol, ampak to je samo znak, da cepivo deluje, ker cepivo posnema infekcijo, torej je potrebno, da pride do neke vrste blagega vnetja zato, da se aktivirajo celice imunskega sistema, zato, da začnejo dobro obrambo. Kot smo slišali, to cepivo zelo dobro deluje že po nekih dveh tednih, torej po dveh tednih že lahko pričakujemo dobršno mero zaščite, vendar šele po drugem odmerku lahko rečemo, da smo res dobro zaščiteni.

Dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 15. 12. 2020)

Kar se kratkoročnih stranskih učinkov tiče pri teh dveh cepivih, ki bazirajo na tehnologiji informacijske ... Tukaj so stranski učinki v glavnem bolečina na mestu cepljenja, kar je normalno za cepljenje. Če tega ni, je vprašanje, če cepivo deluje. Potem so vročina, nekateri ljudje ob vročini dobijo gripozne znake, to pomeni glavobol, bolečina v mišicah, to je del vnetja, ki ga zaznamuje vročina. Ti znaki so večinoma blažji. Pri nekaterih ljudeh, ki imajo večjo vnetno pred dispozicijo, je pa tako kot pri ostalih cepivih, so ti znaki moteči v tem smislu, da onemogočajo za nekaj dni delo in morajo ljudje ostati doma, kot po krajši prehladni bolezni. Ostalih alarmantnih znakov ni bilo. Torej, če to primerjamo s prebolevanjem covida-19, je to malenkost.

Dr. Alojz Ihan, mikrobiolog in imunolog (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2020)

Vsako stanje, ki na primer povzroči nastanek večje vročine, pa naj gre za covid-19, naj gre za gripo, naj gre za drugo prehladno bolezen, lahko pri ljudeh, pri katerih je recimo srčno-žilni sistem na meji delovanja, če gredo ti ljudje v večji fizični napor, imajo nevarnost, da umrejo. Enako seveda, če dobijo vročino, ker vročina je enako kot večji napor, srce mora bolj delati in če srce ni zmožno bolj delati, v tem primeru je to seveda lahko ogrožajoče. Ampak še večja nevarnost potem sledi od vsake bolezni, ki povzroča vročino. In za covid-19 vemo, da izrazito povzroča vročino.

Dr. Alojz Ihan, mikrobiolog in imunolog (Premagajmo covid 19, 5. 1. 2020)

Doktrina je, da naj se cepijo. Raziskave na prostovoljcih, ki so se cepili v prvi fazi ključnega testiranja, so pokazale, da imajo tudi še štiri mesece po cepljenju dovolj visoko raven protiteles, v bistvu celo višjo kot tisti, ki so preživeli bolezen. Pri tistih, ki so preboleli bolezen, ne vemo natančno, kakšna je raven njihove imunosti, kakšna je raven protiteles, medtem ko za cepivo točno vemo, s kakšnim odmerkom cepimo. Vemo, kakšna je reakcija, zato je cepivo zagotovo boljša garancija za to, da ne bomo ponovno zboleli, kot to, da smo okužbo že preboleli.

Dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 15. 12. 2020)

Ne, to ni smiselno. Problem je v tem, če se cepimo potem, ko smo enkrat okuženi, nam cepivo ne bo pomagalo, ampak cepivo ne bo poslabšalo bolezni. Ko se torej okužimo z virusom, se ravno tako tvorijo protitelesa, in če dobimo še en dodaten odmerek antigena, to ne bo poslabšalo bolezni.

Dr. Roman Jerala, vodja Laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 15. 12. 2020)

Nič takega. Skratka, na ta način bi posameznik dobil samo še več antigena, torej virus predstavlja antigen. Verjetno bi prišlo do nekoliko povišane temperature, v tem primeru ne odlagamo odmerka na kasneje. Vendar pa, če je v res akutni fazi, torej ko ima pravzaprav že lahko povišano temperaturo, ko ima vse znake covida, pa se bo pogovoril s svojim zdravnikom. V tem primeru bo pa verjetno prišlo do zakasnitve drugega odmerka. Ni pa nič narobe.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid 19, 2. 2. 2021)

Če gledamo te študije, ki so bile opravljene za registrirana cepiva, se imunost začne dogajati nekje med 10 in 14 dnevom po prvem odmerku cepljenja. Potem se pa do konca izoblikuje nekje teden po drugem odmerku. Se pravi že nekje 10 dni po prvem odmerku imamo kar dobro stopnjo odpornosti, ampak polni efekt je potem po drugem odmerku.

Dr. Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 5. 2. 2021)

Pri cepivu Pfizer-Biontech je ta čas sorazmerno kratek, teden dni, seveda pa nekaj časa kasneje ta imunost še narašča. Pri različnih cepivih je to drugače definirano, odvisno, kako je bilo to raziskovano oziroma analizirano v raziskavah.

Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 2. 2. 2020)

To pomeni, da je bilo v klinični študiji preizkušeno, da ima cepljena oseba 70-odstotno možnost manj, da bo zbolela v primerjavi s tistim, ki ni bil cepljen. Se pravi, če imamo 10 cepljenih in 10 necepljenih, če bi zbolelo 10 necepljenih bi zboleli samo trije necepljeni. Nobeno cepivo ni 100-odstotno učinkovito, da pa velik pas zaščite.

Dr. Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 5. 2. 2021)

Cepljeni nikakor ne predstavljajo tveganje za necepljenje. Ta pojem, ki se trenutno malo zlorablja, je mišljen v kontekstu tako imenovanih cepiv, ki vsebujejo žive mikroorganizme, kjer so ponavadi ti mikroorganizmi oslabljeni in lahko se sprostijo v okolje, kjer ponavadi osebe, ki imajo slabši imunski sistem, bi lahko nekako dobili eno obliko bolezni, ampak nekako mRNA tehnologija cepiv omogoča, da tu notri ni nikjer živega virusa, to pomeni, da nikakor ne moreš, zgradiš svojo imunost in ne ogrožaš ostale, kajti živega virusa ni nikjer v cepivu.
Mario Fafangel, predstojnik centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Premagajmo covid 19, 29. 7. 2021)

Kolektivna imunost, nekakšna fatamorgana. Začeli smo
pri pri 60 odstotkih in smo nekako potiskali naprej, ampak ne zato, ker bi epidemiologi zelo uživali v tem, ampak zato, ker ima kolektivna imunost, spet matematični izračun tega je vezan na, koliko je virus prenosljiv. In s tem, ko virus postane bolj prenosljiv, je potrebna večja precepljenost populacije, da ne more tako učinkovito krožiti. To, da so potisnili naprej, je zdaj pri delti nekje čez 80 odstotkov,
ob minimalnih ukrepih na nivoju družbe, ker tudi to vpliva na kolektivno imunost, ampak moramo ločiti to populacijsko imunost od tveganje za posameznika.
Če pa sam po posameznik trenutno želi biti varen pred hudim potekom bolezni, je pa seveda najbolj varen, če se cepi. V tem primeru je cilj 100-odstotna preceljenost.
Mario Fafangel, predstojnik centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Premagajmo covid 19, 29. 7. 2021)

Absolutno je imunost priznana, če se cepi v drugi državi, res pa z dokazili, ki jih je prejela v tisti državi, kajti mi ne razpolagamo z načinom, z dejansko verodostojnostjo cepiva s katero je bila cepljena, vendar, če ima dokumente, s katerimi potrjuje, da je bila v neki državi verodostojno cepljena, seveda to pri nas priznavamo. Je pa ta država, kjer je bila cepljena dolžna, da izda ta potrdila.
Janez Poklukar, minister za zdravje (Premagajmo covid 19, 29. 7. 2021)

Absolutno. Na to so tudi gledali pred 14 dnevi pri sprejemanju uredbe, tako da za vse, ki se iz zdravstvenih razlogov ne morejo cepiti, ti bodo seveda naprej imeli iz proračuna zagotovljeno financiranje testov, tako da imajo vso možnost, da ne rečem absolutno pravico, da bodo lahko pristopali tako kot vsi ostali, do kulturnih in ostalih prireditev.
Janez Poklukar, minister za zdravje (Premagajmo covid 19, 29. 7. 2021)

Ja, absolutno ja, vendar moramo biti zopet zelo natančni. V kolikor je prvi odmerek AstraZeneca in drugi recimo Pfizer ali Moderna, potem bo več protiteles. V kolikor je obratno, bo imunski sistem na te celice imunost močnejša, vendar je nekako dokazano, da bo pa reaktogenost do 17-odstotkov večja. Reaktogenost pomeni tisti prvi odgovor organizma. Mogoče me bo nekoliko bolj bolela roka, mogoče bom imel povišano temperaturo, ampak ja, zaščita je boljša.
Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid 19, 29. 7. 2021)

Absolutno se preverja. Študija, ki je bila objavljena v reviji Lancet, kar se tiče cepiva Pfizer, so ugotovili, da tisti, ki so se prvi cepili, to je bilo decembra, ko smo imeli na razpolago to cepivo, da imajo visok titan, ne samo protiteles, ampak tudi spominskih limfocitov B, kar je nekoliko redkeje. Imunski sistem si zapomni. Običajno so limfociti tisti, ki so. Torej, v tem primeru nam celo pravijo, da bo mogoče prišlo do doživljenjske zaščite ali do dolgoročne zaščite. Po cepljenju je število protiteles visoko, če imunski sistem normalno dela.
Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid 19, 29. 7. 2021)

Pred dnevi je CDC objavil podatke, kjer polno cepljeni zbolijo, praktično imajo 91-odstotkov manjšo verjetnost kot necepljeni, hkrati izločijo bistveno manj virusa kot tisti, ki ni so cepljeni, kar pomembno vpliva k manjšemu
širjenju okužbe v populaciji, po drugi strani pa tudi bolezen traja šest dni manj. Torej vsi ti vidiki, ne samo, da redkeje zbolevajo, ampak tudi, če zbolijo, dejansko producirajo manj virusa, so manj kužni za okolico in imajo lažji potek bolezni.
Janez Poklukar, minister za zdravje (Premagajmo covid 19, 29. 7. 2021)

Zagotovo je bil najbolj nesmiseln ukrep razkuževanje javnih površin. To je bilo bolj simbolično. Virus se prenaša po zraku, vemo, da so to kapljice ali aerosoli. Omejevanje gibanja pa je ukrep, ki ga je težko sprejeti, a je bil v Franciji to edini ukrep, s katerim jim je uspelo zmanjšati število okužb. Sicer pa se da videti, ali so se ljudje okužili pri prehajanju iz ene občine v drugo. Če so se, je to smiseln ukrep. Teh podatkov za zdaj nimam. Lahko pa zagotovo rečem, da je bilo v prvem valu nesmiselno zapiranje državnih meja. Tokrat tega ne bomo naredili, saj vemo, da je virus vseobsegajoča težava. Nesmiselno je tudi to, da v okolju, kjer je okužb manj, ukrepe sproščamo. Virus se bo potem prenesel v ta okolja.

Dr. Andrej Trampuž, Infektolog na univerzitetni kliniki Charité v Berlinu (Premagajmo covid-19, 8. 12. 2020)

Vse tiste ukrepe, ki so že v veljavi. V zaprtih prostorih je treba tudi na delovnih mestih nositi maske. Pomembno je zračenje prostorov. Pomembno je, da so zaposleni razporejeni tako, da si niso v bližini. To so vsi ukrepi, ki veljajo. Lahko tudi zdravnik medicine dela, če podjetje samo ne zmore, oceni, kakšno je tveganje, in da navodilo, kako je treba stvari izvajati. Tu ne gre za vladne ukrepe. Gre za upoštevanje, izvajanje vseh teh postopkov, ki so nujni za preprečevanje prenosa virusa. V bistvu gre za varnost zaposlenih. Če zaposleni zboli na delovnem mestu, zato ker ni imel dobrih pogojev, je to problematično.

Dr. Bojana Beović, vodja svetovalne skupine ministrstva za zdravje za covid-19 (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)

Nekdo, ki je okužen, ni nujno, da ima bolezenske znake. Lahko pa širi virus. Nekdo, ki je aktivno okužen, pomeni, da je okužen v tem trenutku. In je potencialno nevaren, če rečemo z grdo besedo, tudi za okolico. Nekdo, ki ima bolezenske znake, je seveda bolan.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid-19, 3. 11. 2020)

Vsakič, ko intenzivno dihamo, izdihujemo ta zrak – aerosole. In ta zrak, če ga vdihuje nekdo drug, se lahko na ta način okuži. Kar vemo danes, kar nismo vedeli v prvem valu, je, da je virus v tem smislu veliko bolj prodoren, kot sta SARS-CoV-1 in MERS-CoV. In da lahko poleg akutnih respiratornih bolezni povzroča tudi bolezni, ki lahko trajajo zelo dolgo – po več mesecev. In imajo še druge znake, poleg teh, vezanih na dihala. SARS-CoV-2 ima tudi hude posledice, za katere prej nismo mogli vedeti. Posledice so lahko v kognitivnih motnjah, izgubah spomina, celo v takšnih stvareh, kot je plešavost, utrujenost ... Posledice, za katere prej nismo vedeli, da ima na njih virus vpliv.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)

Na površini je zelo odvisno od površine: ali je trdna ali mehka. Na trdnih površinah dlje, kot na primer na blagu – tam zelo kratko. Odvisno, ali je površina kovinska ali kartonasta. Na kovinskih, jeklenih površinah preživi dlje, na kartonu bistveno manj. Treba se je zavedati, da je bilo veliko teh študijev narejenih v kontroliranih pogojih. Resnični pogoji so od tega drugačni, odvisno od odmerka virusa, ki je na površinah, in odvisno je od tega, ali so delci tega virusa celi, nepoškodovani, ali ne. Tu je veliko dejavnikov, ki jih je treba upoštevati. Vsekakor je pametno, da se površine razkužuje.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)

Pri vseh teh stvareh se virus lahko širi. Odvisno je, ali te predmete prime nekdo, ki je okužen. Če imate to smolo, da primete predmet za nekom, ki je bil okužen, imate možnost – ne pomeni, da se bo to nujno zgodilo –, da se boste na ta način okužili. Med rekreacijo tudi nastane težava, ker takrat veliko bolj intenzivno izdihujemo – z večjo močjo kot med kričanjem, petjem. To so vse situacije, ki jih lahko reši samo primerna razdalja. Maske so zaščita, toda tista prava med dvema osebama, je razdalja.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)

Pri kajenju izdihujemo cigaretni dim, in ni razloga, da virus v tem izdihanem cigaretnu dimu ne bi preživel. Posredne študije kažejo, da virus v izdihanem cigaretnem dimu lahko preživi kot aerosol.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)

O tem še vemo premalo. Dejstvo je, da se virus bolj širi v hladnih razmerah. Okoli 20 stopinj Celzija in suhih. In če prezračevalne naprave delujejo v tem smislu, najbrž lahko pripomorejo. Manjše koncentracije virusa so v vročih in vlažnih prostorih. Vendar so tudi podatki, ki jih šele zdaj počasi nabiramo in niso bili na voljo na začetku.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)

Te informacije, ki krožijo po spletu, so bile napisane na podlagi laboratorijskih študij pod nadzorovanimi pogoji. Ti termini so lahko tudi daljši ali krajši. Tu je težko kaj dokončno izjaviti. Dejstvo je, da se na površinah, kot sta nerjaveče jeklo in plastika, zadržuje dlje. Na bakru, ki je antimikrobna kovina, tako kot zlato, se zadržuje precej manj časa v aktivni obliki.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)

To je odvisno od imunskega odgovora posameznika. V posameznem primeru se lahko imunski sistem obrne proti samemu človeku. Ne deluje v boju proti virusu, kot bi moral, temveč povzroči citokinski vihar. To pomeni intenziven vnetni odgovor, ki deluje na bolnika. Zaradi tega so ti poteki bolezni lahko hujši.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)

Za zdaj je to okoli enega. Vsak okuži enega naslednjega. Ampak to je treba gledati nekoliko širše. Verjetno so ljudje, ki okužijo po 10, 20 ljudi. In 20 ljudi, ki ne okužijo nobenega.

Leon Cizelj, Institut Jožeta Stefana (Premagajmo covid 19, 27. 11. 2020)

Jeseni in pozimi smo veliko več časa v notranjih prostorih – na kupu – v bližini drug drugega. Potem počasi popustijo zavore: ljudje imajo maske, ampak velikokrat so te pod brado ali na glavi kot čepica, kar se je že videlo. In v teh primerih ne delujejo. Ker smo v notranjih prostorih, tudi če ta prostor zapustimo in je bil pred tem v njem nekdo, ki je bil kužen, ostanejo virusni delci tudi do tri ure. Če vstopite brez maske, jih lahko vdihnete. Kar je v notranjih prostorih težje vzdrževati, je razdalja. To je ključnega pomena. Prostori, ki spodbujajo okužbe, so suh zrak in temperatura okoli 20 stopinj Celzija, ki je pogosta pri vzdrževanju temperature v zaprtih prostorih pozimi.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)

Smiselno je zbijati vročino takrat, ko človeku škodi. Po navadi je to pri vrednosti 38,5 stopinje Celzija. V tem stanju se človek že začne slabo počutiti. In je smiselno zbijati vročino, da ni prevelike obremenitve srca in podobno. Pri ljudeh, ki so kronični bolniki, se odločimo za zbijanje vročine že prej.

Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid-19, 30. 10. 2020)

Zdravila proti kašlju, tista, ki zavirajo kašelj ... Kakšnih prav posebnih podatkov o tem ni. Praviloma pri suhem kašlju, če je zelo dražeč, takšna zdravila svetujemo. Če je kašelj produktiven, se pravi moker, takrat navadno ne.

Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid-19, 30. 10. 2020)

Na začetku smo mislili: "Dobro, človek je dobil infarkt in je zato umrl." Danes se ve, da je lahko to tudi zaplet bolezni covid-19, ki ima številne posledice na številnih organih. Tako da je to zelo težko izluščiti, razen pri tistih, kjer je popolnoma jasno, da vendarle ni šlo za covid-19, ki je poslabšal stanje do te mere.

Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid-19, 30. 10. 2020)

Respiratornih efektov se ne da ločiti samo na podlagi klinične slike. Če ima nekdo vročino, kašlja, je lahko to vse od bakterijske pljučnice, gripe, covida ... Potrebujemo teste, pregled krvi. Bolnik pride na urgenco, in res upam, da niso vsi ti bolniki na kupu, ampak so v sivi coni, kjer so med seboj vendar ločeni. Potem jih obravnava osebje, ki nosi zaščitno opremo, masko, vezirje, haljo itd. To osebje se ne dotika nilčesar, kar je lahko kužno. Oz. jih obravnava, kot da je to kužen material. Z rokavicami itd. Ko pa je rezultat testiranja poznan, se bolnika uvrsti bodisi na oddelek s covidom, če je oseba pozitivna na covid test, ali v neinfektivno oz. nekužno cono. V principu se bakterijske pljučnice ne nalezemo na enak način kot covida. Zato je lahko oseba z bakterijsko pljučnico v istih prostorih tudi z drugimi bolniki, ki nimajo covida.

Dr. Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 17. 11. 2020)

Značilno za te bolezni je prekomeren imunski odziv. Domnevami in raziskave kažejo, da sam virus lahko okvari celice, ki obdajajo naše drobne žile. Okvara teh drobnih celic lahko sproži različne vnetne procese v teh drobnih žilah. Kakor se pa začne vnetje, se potem vnetje samo vzdržuje, pride tudi do motenj koagulacije, pride do motenj strjevanja krvi v teh drobnih žilah in posledično tudi lahko do motene prekrvavitve, ki se potem kaže z odmrtjem delov tkiva. Do tega pride pri manjšem deležu bolnikov. Večina naših bolnikov je imela kožne izpuščaje ali spremembe v podkožju. Redkeje pa lahko pride tudi do odmrtja dela tkiva, predvsem kosti.

Dr. Tadej Avčin, pediatrična klinika, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 1. 2. 2021)

Poznati moramo razliko med tem, da je oseba kužna, da se virus aktivno razmnožuje v celicah in se tudi širi prek dihal, da zaznavamo samo ostanke virusa v odmrlih celicah dihalnega epitela, dihalne povrhnjice. Celotna dihalna pot ima balzalno plast, kjer se celice neprestano razmnožujejo. Potem gredo proti zunanjosti, počasi odmirajo in na koncu se izluščijo in gredo ven kot izloček. Virus, ki napade celico v zgodnji fazi, vendarle rabi, ko je bila celica okužena pred mesecem dni, da pride do konca oz. roba in se izlušči in pade ven. In v tem času še vedno zaznamo genski material v teh celicah. To pomeni, da lahko z občutljivim PCR-testom zaznavamo virus še mesec, mesec in pol ali še kakšen dan več. To pa ne pomeni, da je bolnik ves čas kužen. To samo pomeni, da zaznamo ostanke virusa v celicah, ki se luščijo in čistijo iz dihal. Obravnava se, da je bolnik kužen dan ali dva pred nastopom simptomov. In nekje do desetega, štirinajstega dne. Odvisno od bolezni. Če je dva dni brez akutnih znakov, kot je povišana temperatura, slabo počutje - kašelj lahko ostane še več tednov –, se ne obravnava več kot kužen.

Dr. Aleš Rozman, direktor univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, (Premagajmo covid 19, 17. 11. 2020)

Koliko je ona okužbo širila, je težko reči, ker v članku nič ne piše, da se je kdo od nje okužil, so pa dokazali živi virus, in to smo tudi že prej videli pri določenih boleznih, da so zelo imunsko oslabljene osebe, ampak govoriva o zelo imunsko oslabljenih, lahko izločale, recimo, določene viruse tudi več mesecev.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Premagajmo covid 19, 11. 12. 2020)

Vsekakor, zato ker je lahko test še iz časa 14 dni, tri tedne nazaj, ko se je nekdo sveže okužil, nekaj dni je bil kužen in potem ta kužnost pade. Test pa ostane pozitiven, ker lahko z njim dokažemo ostanke nukleinske kisline.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Premagajmo covid 19, 11. 12. 2020)

To je pa tisto, o čemer ves čas govorimo, če je domnevno okužen mora ostati doma in mislim, da je tukaj eden od pomembnih razlogov zakaj se okužbe še širijo, ker se ljudje pravzaprav ne zavedajo, kakšno škodo lahko naredijo, če so domnevno okuženi. Ker čim domnevajo verjetno tudi so.
Okužbo doma je zelo težko preprečiti. Zelo težko, ker če nimaš takega gospodinjstva, da lahko nekoga povsem izoliraš potem le z eno strogo higieno, nošnjo mask in razkuževanjem, ampak menim, da je skoraj nemogoče to preprečiti.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Premagajmo covid 19, 11. 12. 2020)

Odvisno od infektivnega odmerka, od količine virusa, ki ji je bil posameznik izpostavljen, od genetske dispozicije in zaščite. Nošenje maske je ena fizična bariera, ki lahko včasih da tudi lažen občutek varnosti. Bolj je pomembno držati razdaljo. In se zavedati, da se ljudje individualno odzivamo na patogena, na to bolezen. Eni imamo močnejše imunske odgovore, drugi šibkejše, tretji imamo rahle genetske spremembe. Odvisno je tudi, koliko imamo neandertalskega genoma, če ga imamo več, smo bolj izpostavljeni virusu. Več je teh dejavnikov.

Dr. Nina Gunde Cimerman, mikrobiologinja, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in profesorica mikrobiologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)

Ne. Tudi pri drugih infekcijskih bolezni, razen razlogov, da je nekdo cepljen, da je nekdo prebolel bolezen in bolezen zapušča trajno imunost, ne vemo, zakaj nekateri ljudje zbolijo in drugi ne. In ne vemo, zakaj nekateri ljudje zbolijo hudo. Drugi pa imajo le navadni prehlad. Tudi pri drugih boleznih je tako.

Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid-19, 30. 10. 2020)

Ni prišlo do prenosa. Prenos ni 100-odstoten. To niso ošpice, kjer bi se okužba prav gotovo prenesla. V takšnem družinskem okolju je prenos po različnih raziskavah 10-, 30-, 40-odstoten. Nikakor ne sto.

Dr. Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid-19, 30. 10. 2020)

Po zadnjih podatkih se je pri nas v bolnišnicah okužilo 2,5 odstotka ljudi, tako bolnikov kot osebja. V ljubljanskem UKC-ju sicer podatkov o tem, da bi se kateri od bolnikov okužil pri njih, nimajo. Iz domov za starejše pa prihajajo sporočila, da so se njihovi varovanci okužili v bolnišnici. Naši varovanci so poslani večkrat na različne preglede v bolnišnico in z gotovostjo lahko rečemo samo za enega, da se je okužil v bolnišnici. O tem smo bili seznanjeni od zdravniškega osebja iz bolničnice, medtem ko za druge ne moremo trditi, od kod je prišel virus.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Premagajmo covid 19, 11. 12. 2020)

V celoti gotovo ne, kajti opažamo, da kljub temu, da zelo veliko testiramo bolnike ob sprejemu vseeno čez dan ali dva, ko pride ponovno do testiranja, ugotovimo, da je nekdo od teh ljudi pozitiven. Kogar koli tu kriviti nima smisla. Poskušamo se držati vseh pravil bolnišnične higiene, prepričana pa sem, da so tudi okužbev bolnici dejansko.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Premagajmo covid 19, 11. 12. 2020)

Definitivno ne. Že zaradi tega, da sebe varujemo, ker nismo zaščiteni pred ponovno okužbo in lahko je ta povsem asimptomatska, se pravi brez simptomov, lahko bi pa okužbo prenesli na nekoga drugega, zato absolutno svetujemo popolnoma enak higienski režim kot pred boleznijo.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja (Premagajmo covid 19, 11. 12. 2020)

Vsak, ki potrebuje bolnišnično zdravljenje, mora dobiti to možnost. Ni pa treba vsakega okuženega prepeljati v bolnišnico. Če lahko bolnikove življenjske funkcije, predvsem nasičenost pljuč s kisikom, dobro nadzirajo v domovih in če se lahko zagotovi hiter transport v bolnišnico ob poslabšanju stanja, potem prevoz v bolnišnico ni potreben. Verjetno je bolj smiselno, da so v domovih prisotni izkušeni in poučeni zdravniki in da je na voljo dovolj prostih postelj, da se lahko te bolnike hitro sprejme in takoj tudi intenzivno zdravi

Dr. Andrej Trampuž, Infektolog na univerzitetni kliniki Charité v Berlinu (Premagajmo covid-19, 8. 12. 2020)

Poleg same okužbe pri otrocih, ki so preboleli covid-19, opažamo tudi pojav imunsko posredovanih zapletov. Najpogostejši imunsko posredovan zaplet pri otrocih, po prebolelem covdu-19, je večorganski vnetni sindrom, ki se običajno pojavi dva do šest tednov po preboleli okužbi. Pojavljajo pa se tudi drugi, nekateri nenavadni simptomi in bolezni. Eden izmed takšnih so izpuščaji, povezani s covid-19, ki se isto pojavijo v nekem časovnem oknu do dva meseca po preboleli okužbi.

Dr. Tadej Avčin, pediatrična klinika, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 29. 1. 2021)

Večorganski vnetni sindrom lahko prizadene različne organe. Značilno je izrazito hudo močno vnetje, ki se začne nenadoma. Kaže se z visoko telesno temperatur, pridružen je običajno kožni izpuščaj, otekanje nekaterih delov udov, otekle in pordele očesne veznice. Nekateri otroci imajo bolečine v trebuhu, bruhanje, drisko. Vidimo tudi v laboratorijskih izvidih značilne znake prizadetosti ter z ultrazvokom srca ugotovimo izrazito prizadetost srčne mišice približno pri 80 odstotkih otrok. Redkeje so prizadeti ostali notranji organi, kot so ledvice, pljuča trebušna slinavka, ti se pojavljajo približno pri četrtini do tretjine otrok.

Dr. Tadej Avčin, pediatrična klinika, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 29. 1. 2021)

Večina otrok, ki je zbolela za večorganskim vnetnim sindromom pred tem ni imela simptomatske okužbe s covid-19. Po naših podatkih je približno 20 do 25 odstotkov otrok imelo covid-19 v blažji obliki, kasneje so pa v časovnem oknu dva do šest tednov po preboleli tej okužbi dobili to izrazito večorgansko vnetje. Pri ostalih 75 odstotkih otrok, pa pred tem ni bilo nobenih kliničnih simptomov in je bila okužba s Sars-COV-2 ugotovljena serološko, ker so imeli visoko pozitivna protitelesa.

Dr. Tadej Avčin, pediatrična klinika, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 29. 1. 2021)

Večorganski, multiorganski vnetni sindrom pri otrocih je v bistvu bolezen, kjer se po preboleli okužbi s covidom pojavi eno tako divjanje imunskega sistema, kjer nas v bistvu naš lastni imunski sistem napade različne organe in potem pride do vnetja.

Dr. Tadej Avčin, pediatrična klinika, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 12. 2. 2021)

Na začetku pravzaprav zelo težko. Zelo široka diferencialna diagnoza tega sindroma je. Začne se z zelo visoko vročino. Potem pa s simptomi in znaki, ki lahko tudi spominjajo na druge bolezni. Torej, to so izpuščaji, bolečine v trebuhu, bruhanje in težave pri naporu, lahko so bolečine v zaprsnici.

Dr. Tadej Avčin, pediatrična klinika, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 12. 2. 2021)

Ta bolezen je, glede na to, da otroci covid prebolevajo v zelo blagi obliki, še vedno zelo redka. Čeprav smo mi v zadnjih dveh mesecih zdaj videli veliko otrok s tem sindromom je potrebno vedeti, da se vsi otroci v Sloveniji zberejo na našem oddelku. Tako da bolezen, imam občutek, še ni popolnoma jasna incidenca, ne pri nas ne v svetu, ampak manj kot 1 na 1000 otrok, ki prebolijo covid.

Dr. Tadej Avčin, pediatrična klinika, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 12. 2. 2021)

Zelo pomemben je sam človek, ki naloži to aplikacijo, torej uporabnik telefona in seveda NIJZ, ki potem tistemu, ki je okužen, sporoči TAN-kodo.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)

Te informacije so objavljene na gov.si portalu. In tudi sledilnik za covid-19 objavlja te informacije.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)

Uporabnik aplikacijo namesti, gre čez tiste namestitvene zaslone in potem ta aplikacija deluje. Zbira vse oddajne kode od vseh telefonov, ki so v bližini, in enkrat na dan primerja te kode z okuženimi. Če zazna, gre v izračun tveganja in potem prikaže tveganja. Če je nekdo okužen, dobi od epidemiologa TAN-kodo, ki jo vnese, in s tem označi svoje ključe, da so okuženi, ki gredo na strežnik. Potem jih z enodnevnim zamikom aplikacija drugega uporabnika potegne dol in izračuna to okuženost oziroma tveganje.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)

Tukaj so zdaj različne študije. Študija IMT inštituta kaže, da nekako vsaj 14 odstotkov uporabnikov mora imeti naloženo to aplikacijo, potem se že začenjajo kazati pozitivni rezultati na zmanjšanje okuženosti.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)

Moj telefon zbira vse oddajne kode od drugih telefonov, ki imajo isto aplikacijo nameščeno, enkrat na dan gre aplikacija na strežnik, potegne dol datoteko z "okuženimi" ključi in primerja med seboj. Tisti, ki se ujema, potem gre v izračun okuženosti. Torej vsi ključi, ki se ujemajo pri določeni okuženosti in kumulativna vsota teh ključev po tem, nam pomenijo visoko tveganje, nizko tveganje. Pomembna je razdalja do dva metra in čas desetih minut ali več. To sta tista glavna parametra, ki vplivata na sami izračun.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)

Zelo pomembna vloga. Epidemiolog, potem ko je nekdo pozitiven na bolezen covid-19, pokliče tega človeka in mu pojasni celoten potek bolezni, pojasni mu, kako se zavarovati in tako naprej, in hkrati mu tudi izda to TAN-kodo, ki jo lahko potem prostovoljno sam okuženi vnese ali pa ne vnese.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)

Epidemiološka služba kliče vse pozitivne osebe, če se le da. Čim več pozitivnih oseb. Ne kličemo pa več stikov, ker je preprosto teh ljudi preveč. In osebam naročimo, da obvestijo svoje tesne stike in tudi izročijo pisna navodila, da se na tak način poskuša zamejiti okužba na domačem naslovu. Večinoma se ljudje vedejo zelo odgovorno, še posebej, ko prebolijo covid-19. Ponekod pa se še vedno ne zavedajo posledic.

Dr. Janez Žibert, zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid-19, 20. 11. 2020)

Ne. Aplikacija je na dveh ravneh prostovoljna. Najprej je njena uporaba prostovoljna in tudi okuženi, ki dobi TAN-kodo, jo lahko prostovoljno vnese ali ne. To je čisto prostovoljna stvar in NIJZ na to, razen tega, da izda TAN-kodo nekomu, ki jo želi imeti, ne more vplivati.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)

Sledi navodilom, ki jih aplikacija prikazuje. Testiranje je domena NIJZ-ja. Testiranje ni smiselno, če ni znakov.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)

Sama tehnologija Bluetooth ni bila narejena za merjenje razdalj, to vemo. Meri se v decibelih. Kar je prednost te aplikacije in tega Exposure Notification Frameworka, ki sta ga naredila Apple in Google, ki ga naša aplikacija tudi uporablja, je tudi v temu, da so vsi ti telefoni - torej Googlovi Androidi in od Appla -, umerjeni glede na decibele in metre. Seveda, če je vmes neka prepreka, bo sama aplikacija zaznala, da je večja razdalja, kot v bistvu je. Ampak to je tehnologija, ki jo trenutno imamo. Je najboljše, kar trenutno iz tehnologije potegnemo.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)

Tukaj sta dve možnosti. Da je ta operacijski sistem starejši kot različica šest, druga možnost je, da ima novejši Huaweiev telefon, ki nima dostopa do trgovine Google Play. Vse naprave, ki so pa podprte, so dostopne nanportalu gov.si, 11.000 plus lista.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid-19, 27. 10. 2020)

Tako je. Zato, ker smo odvisni od korporacij Google in Apple, ki sta se odločila, da bosta ta Notification Exposure framework dala na IOS-različice od 13.5 naprej in od Android 6 naprej.

Peter Geršak, državni sekretar na ministrstvu za javno upravo (Premagajmo covid 19, 27. 10. 2020)

Seveda je mogoča kaka motnja na domačih računalnikih. Aplikacija po navadi deluje. Po naših ocenah jo uporablja 15 odstotkov prebivalcev. Vsakič, ko vzpostavimo stik z obolelo osebo, ji dodelimo to kodo, če uporablja aplikacijo. Gre za dopolnilni ukrep, ki naj bi varoval pred širjenjem okužb z novim koronavirusom.

Eva Grilc, Nacionalni inštitut za javno zdravje (Premagajmo covid-19, 20. 11. 2020)

To je dvojni pritisk na telo. Cepljenje pomeni vnos antigena v organizem ne glede na to, za katero cepljenje gre. In pri gripi se pri tem aktivira imunski sistem in aktivira se antigen prezentirajoče celice. Če pa smo hkrati zboleli za covidno boleznijo, pa je naš imunski sistem že tako aktiviran. Mogoče celo preveč. Ampak pri covidu nikoli ne vemo, na kateri stopnji bolezni smo. Tako da verjetno ne bi bilo dobro istočasno, ampak poskusimo se cepiti proti gripi čim prej. Seveda vemo, da je 250.000 odmerkov odšlo oz. da smo proti koncu, in tisti, ki se je cepil, je že uspel. Deset do 14 dni naj bi bilo razmerje, če sledi okužba.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)

Tukaj se ne bi strinjal. Ko se cepimo proti gripi, vnesemo antitelesa, na katera se bo naš imunski sistem odzval in bo že naredil zaščito, še preden srečamo pravo gripo. In ta imunski sistem je zelo kompleksna stvar: številne celice, molekule, ene se spodbujajo, druge se zavirajo, druge predstavljajo gripin antigen drugim ... Zelo kompleksna stran. Če damo telesu neko cepivo, ne moremo reči, da je imunski sistem oslabljen, ampak aktiviran. Ekscitiran. Takrat se nekaj dogaja. Imunske celice poslušati, reagirati. Imamo tudi neka nespecifične substance, ki na splošno dvignejo imunski sistem. Kot že govorijo, da bi lahko cepivo proti tuberkulozi dvignilo imunski sistem. Mogoče imamo tukaj podoben mehanizem, da nespecifično cepivo dvigne imunski sistem na večjo odzivnost.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik (Premagajmo covid 19, 20. 10. 2020)

Odvisno od posameznika. V telo prideta dva antigena. Virus, ki že aktivira imunski sistem, in potem še cepivo. Lahko bi sledili kakšni večjih nezaželeni učinki, kot so vročina, slabost, oblivanje, bolečine v mišicah ... Absolutno če je nekdo bolan, naj se ne cepi. Cepimo zdrave.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)

Tistemu, ki je prebolel bolezen, ne piše na čelu, da jo je prebolel, in kako bomo potem ločevali, kdo je prebolel in kdo ne, zaenkrat je to še vedno manjšina. In to je nemogoče potem preverjati in to, da se potem nekdo ne drži potegne za sabo množico, ki tudi sledi temu, ki se ne drži, iz vidika nekega osebnega udobja, mnogi opustijo vse to. In v tej fazi ni pametno o tem razmišljati.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik in član vladne strokovne skupine za covid-19 (Premagajmo covid 19, 4. 12. 2020)

O tovrstnem prenosu je veliko podatkov. Nedvomno vemo, da je virus sposoben pod določenimi atmosferskimi pogoji ostati v aerosolu v zraku tudi do tri ure. Ni pa to tisti pravi tip aerogenega širjenja, kot ga imamo pri ošpicah in tuberkulozi, na primer ko se bodo vsi, ki so v enem prostoru, okužili, če je v prostoru simptomatska oseba. Tega tu ni. Smo nekje vmes. Kar zadeva smog, so bile špekulacije, da je smog povezan s težo bolezni. Zelo verjetno je. Odvisno ni toliko, ali je ali ni, ampak kakšni sta temperatura zraka in vlažnost.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)

Pri nas uporabljamo več tipov mask. Za bolnike, ko hodijo po bolnišnici, gredo na preiskave, imamo navadne kirurške medicinske maske. Za osebje, ki dela svoje običajne stvari, priporočamo kirurško masko tipa 2R, ki pomeni, da je varna pred vbrizganjem. Če imamo opravka z bolnikom s covidom-19, uporabljamo bodisi masko FF52 ali FF53. Te oznake kažejo na sposobnost filtriranja. V najbolj tveganih situacijah, to je delo na intenzivni terapiji ali oddelku, kjer so skorajda izključno bolniki s covidom-19, imamo že veliko osebnih respiratorjev, ljudje jim rečejo skafandri. Ta nedvomno 100-odstotno ščiti pred virusom, če je pravilno nameščen, če se dobro vzdržuje in če ga osebje zna uporabljati.

Dr. Tatjana Lejko Zupanc, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 9. 10. 2020)

Tukaj gre za to, da ugotavljamo, da se ljudje zelo dobro držijo ukrepov na javnih prostorih, v službah, bistveno manj pa v popoldanskem času. Se pravi nekako ta pozornost in dojemanje nevarnosti se nam zdi v domačem okolju bistveno manjša. In takrat se bomo odločili za drugačen način vedenja, kot se odločamo, ko smo v službi. Zaradi tega je tudi širjenje virusa še vedno prisotno.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid 19, 16. 10. 2020)

Te maske nas ne zaščitijo in tudi ne nudijo zaščite pred nami, se pravi maske ne zadržijo naših kapljic, ki se lahko, ker maske ne tesnijo. Bistvo maske je, da tesni in te plastične maske ne tesnijo in omogočajo širjenje kapljic na robovih.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid-19, 16. 10. 2020)

Ti podatki, ki so na voljo, so predvsem laboratorijski podatki, kjer so nanašali velike količine virusa na površine in tam je virus ostal prisoten dolgo časa. Iz praktičnih primerov vemo, da je veliko večja verjetnost, da se okužimo preko kapljic kot preko površin. Vsekakor pa je smiselno, da ko pridemo domov, da si roke takoj umijemo ali razkužimo in prav tako je smiselno, da si roke razkužujemo, ko pridemo iz trgovine, ne samo, ko v trgovino vstopamo.

Dr. Mateja Logar, klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana (Premagajmo covid-19, 16. 10. 2020)

Da bi prišlo do okužbe s hrano je do zdaj še nepotrjeno. In malo verjetno. Glavni prenos je preko dihal. Tudi, če bi virus vnesli s hrano, ima virus takšno zgradbo, da je občutljiv na vse, kar ga čaka v naših prebavilih. In to ne bi bila čisto prava pot okužbe. Res pa je, da ljudje velikokrat, ko pokažejo respiratorne simptome, lahko razvijejo simptome na prebavilih in kje drugje. Menim, da okužba s hrano ni problematična. Kljub temu je potrebno pred vsakim rokovanjem s hrano potrebno umivanje rok.

Maja Rupnik, vodja raziskovalnega laboratorija pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (Premagajmo covid 19, 13. 11. 2020)

Tudi tu nimamo neposrednih dokazov in opisov takšnih okužb. Vemo pa, da virus na določenih površinah preživi. Na površinah, kot so papir in karton, preživi dan do nekaj dni. Vendar je to preživetje zelo slabo. Število delcev, ki bi bili sposobni okužbe, precej hitro pade. Tu je moj nasvet, da po rokovanju s pošiljkami si je potrebno dobro in temeljito oprati roke.

Maja Rupnik, vodja raziskovalnega laboratorija pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (Premagajmo covid 19, 13. 11. 2020)

To mislim, da bi bilo v sedanji situaciji že pretirano. Če se držimo preprostih ukrepov, kot so zračenje prostorov, ohranjanje medsebojne razdalje, uporaba maske in umivanje rok, smo naredili zelo veliko.

Maja Rupnik, vodja raziskovalnega laboratorija pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (Premagajmo covid 19, 13. 11. 2020)

Lahko. Nabirajo se posamezni primeri. Povsem podrobno ne poznam tega primera, treba ga je analizirati, ali gre lahko eventuelno za prisotnost dednega zapisa virusa, ki ga test išče in poleg še kakšno drugo bolezen. To je še vedno možno. Ampak možno je, da oseba ponovno zboli po preboleli bolezni covid-19. Gre za koronaviruse, ki v splošnem - takrat, ko povzročajo navadni prehlad - ne puščajo trajne imunosti. Tako da so možne ponovitve. In to upanje, da nam bo čredna imunost prinesla neko varnost, je bilo že v začetku zelo preveč optimistično.

Bojana Beović, vodja strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje (Premagajmo covid 19, 30. 10. 2020)

Da ima prav. Lahko se cepimo ali prebolimo in nato smo nekaj časa imuni na to bolezen. Težava covida je, da nanj ne moremo gledati z vidika posameznika, ampak družbe, v kateri živimo. Mi smo družba, imamo medsebojne interakcije. Če bi gledal samo nase, bi rekel: Pa ga bom prebolel in bo v redu. V tej naši družbi je toliko ranljivih: če bi vsi pritisnili na bolnice, kar se nam zdaj dogaja, potem to zasiti sistem. Tudi tisti, ki imajo stare bolezni, stare težave. Nimajo možnosti, da gredo k zdravniku in se vsem generalno poslabša stanje. Jaz razmišljam, da bo ta virus čez nekaj let, ko se bomo pocepili ali preboleli in bomo delno imuni, bo to še eden izmed respiratornih bolezni virusov, ki jih imamo že zdaj tu pri nas. Otroci se prvič srečajo z njim in dobijo neko blago bolezen, kot vidimo pri zdajšnjih otrocih. Ta imunost se čez življenje obnavlja, ko se srečamo s tem virusom. Po navadi ne zbolimo. In tisti, ki so v ranljivi skupini, ne zbolijo hkrati. Ampak enkrat en, drugič drug, tako kot vidimo pri sezonski gripi. In takrat je zadeve mogoče speljati normalno čez kapacitete, ki jih imamo. Tukaj je težava, ker je virus nov in lahko zbolijo vsi hkrati.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik (Premagajmo covid 19, 20. 10. 2020)

Imunski sistem je zelo kompleksna stvar in ne moremo govoriti, da ga bomo okrepili, če jemo takšno ali drugačno substanco. Ali da delamo neko specifično stvar. To je cela znanost. Mi najbolje krepimo imunski sistem s tem, da živimo zdravo, uravnoteženo življenje. Tako telesno kot psihično. Da se dovolj naspimo, da imamo neko uravnoteženo, raznovrstno prehrano. Da smo aktivni tudi. Da pravzaprav pometemo - po domače - svoje podstrešje, da nismo ves čas v nekem stresu, zamerah, v nekih slabih emocijah. Na takšen način smo naredili največ, kar smo morali.

Dr. Aleš Rozman, direktor Univerzitetne klinike Golnik (Premagajmo covid 19, 20. 10. 2020)

Vitamin D ima dve funkciji. Ena je generalizirana krepitev makrofago imunskega sistema, druga pa, da zmanjšuje poznejše težave. Ni tako močnih hipervnetij v pljučih, kot se lahko zgodi, če smo okuženi s covidom.

Borut Štrukelj, Fakulteta za farmacijo (Premagajmo covid-19, 6. 11. 2020)

Odpadne vode, ko analiziramo število kopij RNA-virusa, tu vpliva veliko število dejavnikov: kot je pretok padavine, različne odplake, ki lahko vstopajo v čistilne naprave in lahko motijo sam test, zato moramo opravljati veliko različnih kontrolnih meritev. In najpomembneje je, da se analiza opravi velikokrat. In potem najdemo neki trend koncentracije. Trenutno smo v fazi modelnega monitoringa, ki bi ga bilo smiselno tudi razširiti.

Dr. Maja Ravnikar, Inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)

Če bi na več mestih spremljali odpadno vodo, bi morda lahko napovedali tretji val oz. sploh tam, kjer ne bi bili pozorni, da je prišlo do okužbe, tam kjer so recimo občine še negativne, kot vidimo, vedno več ljudi ne kaže bolezenskih znamenj. In v tem primeru ne gredo na testiranje. V odpadnih vodah pa to lahko vidimo.

Dr. Maja Ravnikar, Inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)

Da, lahko se to vidi.

Dr. Maja Ravnikar, Inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)

Prva pilotna študija poteka v domu starejših občanov v Medvodah od prejšnjega tedna. In zelo smo bili presenečeni, ko smo že drugi dan po analizi ugotovili, da je SARS-CoV-2 RNA prisoten v odpadni vodi, in hkrati dobivamo tudi podatke od doma, kako oni testirajo in kakšno je število okužb. Več informacij bomo imeli. Pri nas je bilo zanimivo dejstvo, da je že en okužen stanovalec pokazal takšno visoko količino virusa v odpadni vodi.

Dr. Maja Ravnikar, Inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)

Vzorec se jemlje 24 ur, zato da se vzame en povprečen vzorec enega dneva, potem pa lahko analizo opravimo v naslednjem dnevu. Običajno potrebujemo dva dni od odvzema.

Dr. Maja Ravnikar, Inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)

Mi moramo viruse skoncentrirati, potem izoliramo RNA, potem pa opravimo PCR, QPCR teste, zelo podobne, kot se dela na ljudeh.

Dr. Maja Ravnikar, Inštitut za biologijo (Premagajmo covid 19, 1. 12. 2020)

Torej, stavbe, ki nimajo mehanskega prezračevanja prezračujemo z odpiranjem oken, torej nastežaj, nekaj minut, toliko, da se v bistvu celotna količina zraka zamenja. Tiste stavbe, ki pa imajo mehanske prezračevalne sisteme pa to isto delajo preko ventilatorjev. S tem, da je v bistvu raba energije pri teh sistemih manjša, namreč z odpiranjem oken mi v bistvu izgubljamo energijo.

Dr. Uroš Stritih, Fakulteta za strojništvo (Premagajmo covid 19, 4. 12. 2020)

Potrebno je narediti prepih oziroma mi temu rečemo učinkovito prezračiti, torej odpreti okno, mogoče še na drugi strani, to se pravi, toliko časa, da se celotna količina zraka zamenja.

Dr. Uroš Stritih, Fakulteta za strojništvo (Premagajmo covid 19, 4. 12. 2020)

V mehanskih prezračevalnih sistemih s klimatizacijo imamo vgrajene filtre, ki prestrežejo te delce, ki jih imamo pri kurjenju, vemo recimo pri avtomobilu je ravno tako potrebno filter zamenjati, nekje po enem letu je popolnoma črn. HEPA filtri načeloma obstajajo in je možno z njimi, bi rekel, odstraniti te delce. Se pa v bistvuuporabljajo za sisteme v čistih prostorih, to se pravi v kakšnih bolnišničnih sobah ali pa v farmacevtski industriji, medtem ko v stavbni tehniki načeloma ne. Tako da to ni primerna rešitev.

Dr. Uroš Stritih, Fakulteta za strojništvo (Premagajmo covid 19, 4. 12. 2020)

Učinkovito odzračevanje je, bi rekel, poznana metoda, mi imamo to na strojni fakulteti. Temu rečemo izpodrivno prezračevanje, kjer vsaka oseba dobi določeno količino zraka, potem se pa odseduje na stropu. Tako da to je načeloma možno.

Dr. Uroš Stritih, Fakulteta za strojništvo (Premagajmo covid 19, 4. 12. 2020)

Preprečiti ne bi mogli, lahko bi pa zmanjšali okuženost. Edini problem je, da teh sistemov ne moremo narediti čez noč, šole so večinoma, pa tudi domovi starejših, so bile delane nekje v 70, 80 letih, energetsko so bile sanirane, zamenjana so bila okna, fasada, to pa seveda povzroči manjše izmenjave zraka in prezračevanje je bilo velikokrat pozabljeno. Tako da bo potrebno narediti en koncept prezračevanja teh stavb, vključno z zmanjšanjem prenosa virusa preko tega in to je ena možnost.

Tehnično je to možno narediti, potrebno je narediti projekt potem pa izvedbo. Prišli smo nekje na številko 100 evrov na učenca. Edini problem pri teh sistemih, če samo odsesujemo zrak, je, da energetsko mi nismo učinkoviti. Se pravi potrebno bo narediti celoten koncept vključno z rekuperacijo zraka.

Dr. Uroš Stritih, Fakulteta za strojništvo (Premagajmo covid 19, 4. 12. 2020)

Epidemiološki model je lahko še tako dober, ampak z njim ne znamo napovedati vedenja ljudi. V modelu imamo neko vrsto nedoločenosti, kjer vedenje ljudi ni poznano. Lahko ga predvidevamo, lahko ga simuliramo, torej dajemo določene scenarije, rečemo optimistični scenarij, manj optimistični itd., tako da imajo vsi resni modeli intervale zaupanja v projekcije itd. Tu moramo biti zelo pazljivi pri interpretaciji modelov. Modeli simulirajo scenarije, niso pa tako podrobni kot vremenski modeli, kjer tako velikih nedoločnosti ni.

Dr. Janez Žibert, zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani (Premagajmo covid-19, 20. 11. 2020)

Vlada objavlja ene, NIJZ druge. NIJZ-jevi podatki so sedaj malo višji od vladnih. In tako bo tudi ostalo, ker gre za različna zajema podatkov in za različni definiciji. Tu se je treba zavedati, da ni en podatek pravilen in drug napačen, oba merita različne stvari. Zato je pomembno razumeti, kakšne so definicije in pomanjkljivosti in ta transparentnost se nam zdi pri objavljanju podatkov ključnega pomena. Mi seveda uporabljamo oboje. Poleg ažurnih vladnih podatkov in teh bogatejših NIJZ-jevih podatkov, ki imajo še te demografske, v bistvu uporabljamo še tretji vir, o presežnih smrtih, ki ga dobimo od Ministrstva za notranje zadeve. Tako, da boste na naši strani našli prikaze enih, drugih in tretjih podatkov, ker si to seveda mi lahko privoščimo. Imamo namreč toliko prostora kot ga hočemo in naši uporabniki si lahko tudi vzamejo čas in raziščejo vse.

Dr. Maja Založnik, Covid-19 Sledilnik (Premagajmo covid 19, 22. 1. 2021)

To je zdaj vprašanje vzrok smrti. Vprašanje vzroka smrti je ključno. To ni enostavno vprašanje. Tudi med državami ni jasnega konsenza glede načina poročanja. Mi imamo kar srečo, da lahko sedaj poročamo ta dva načina, in vladnega in tistega o smrtih s covidom, ki ga poroča NIJZ, plus seveda presežne smrti. Analiza vzrokov smrti. Na njo bo treba še malo počakati, ker ti podatki prihajajo še z večjim zamikom. NIJZ pa pripravlja tudi to analizo. Razumem, da bi ljudje radi vedeli eno številko. Katera je prava številka. Ampak žal emu ni tako, pri podatkih nikoli ni tako enostavno. Zato se je pomembno zavedati kako jih merimo, kakšne so definicije, kakšne so pomanjkljivosti. In to je tudi nekako naša misija. Biti transparenten glede tega in objaviti čim več teh podatkov zato, da lahko uporabniki sami pridobijo čim bolj celovito sliko posledic epidemije v Sloveniji.

Dr. Maja Založnik, Covid-19 Sledilnik (Premagajmo covid 19, 22. 1. 2021)

Od začetka pandemije je bilo kar nekaj takšnih opisov pri živalih, ki so zbolele. Pretežno gre za živali, ki so bile v gospodinjstvih, kjer so bili ljudje okuženi z virusom Sars-Cov-2. Največ primerov je sedaj opisanih pri mačkah, nekaj primerov pri psih, pri dihurju, potem imamo primere iz živalskih vrtov, pri rejnih živalih pa imamo, kot ste že prej omenili, primere pri minkih.

Uroš Krapež, Veterinarska fakulteta (Premagajmo covid 19, 29. 1. 2021)

Seveda ne. Žival živi v gospodinjstvu skupaj z lastniki. Priporočamo pa, da se stiki omejijo. Torej, da se ljudje izogibajo tesnejših stikov, kot je ljubkovanje, božanje ali celo poljubljanje živali. Enako naj bodo pozorni pri hranjenju živali, naj jim živali ne jedo iz roke, iz mize in podobno. Poleg tega pa naj ljudje skrbijo za osebno higieno kot je umivanje rok, zaščitna maska pri rokovanju z živaljo in podobno.

Uroš Krapež, Veterinarska fakulteta (Premagajmo covid 19, 29. 1. 2021)

Drži. Beli dihurji so ena izmed bolj občutljivih živalskih vrst. Primerni so tudi za eksperimentalne okužbe, podobno kot hrčki. Rezultati raziskav kažejo, da sta ti dve živalski vrsti, hrčki in dihurji, občutljivejši za okužbo od mačk in psov. Verjetno gre tukaj za boljšo vezavo virusa na receptorje teh živalskih vrst in s tem lažjo okužbo in potek bolezni z bolj izraženimi kliničnimi znaki.

Po opisih poteka bolezen pri živalih različno. Najpogosteje poteka v zelo blagi obliki ali celo asimptomatsko. Tisti klinični znaki, ki jih pa najpogosteje opisujejo, so dejansko znaki prehladnega obolenja s kašljanjem, kihanjem, slabšim počutjem, slabšo ješčnost živali, manj so živahne in to je najpogosteje tudi vse, kar pri okuženih živalih opazimo.

Uroš Krapež, Veterinarska fakulteta (Premagajmo covid 19, 29. 1. 2021)

Virus se lahko prenese iz živali na človeka. To so raziskovalci dokazali v primeru minkov na Nizozemskem in Danskem, vendar so ti primeri izjemni, saj gre tukaj za rejne živali, ki se gojijo v izredno velikem številu na omejenem prostoru. In tako je po okužbi teh živali, v teh prostorih, v zraku in na opremi izredno velika koncentracija virusa, ki lahko predstavlja vir okužbe za ljudi. Do sedaj pa še ni bilo opisanega primera, da bi se ljudje okužili od ljubljenčkov, od hišnih živali, kot so psi, mačke, dihurji, kunci in drugih občutljivih vrst. Tako da na splošno psi in mačke izločajo zelo nizke koncentracije virusa, ki so ob normalnem rokovanju s takšnimi živalmi in upoštevanjem nekih osnovnih higienskih ukrepov, popolnoma varno oziroma menimo, da je takšen prenos skoraj da nemogoč.

Uroš Krapež, Veterinarska fakulteta (Premagajmo covid 19, 29. 1. 2021)