Kdor bere in želi panoramski pregled nad praktično celotno knjižno produkcijo, vzame v roke Buklo. Tisti, ki so nekoč brali, jo prelistajo že samo zaradi tega, da ne izgubijo stika s svetom knjig.

V letu, ko 36. Slovenski knjižni sejem prvič poteka prek spleta, Bukla praznuje 15. obletnico. V ponedeljek je v približno 20.000 izvodih izšla že 157. številka revije, ki je tudi ob pomoči Javne agencije za knjigo RS preživela desetletje krčenja založniškega trga.

Prva množična knjižna revija
Literarne revije v Sloveniji so že obstajale, vendar ne množične. "Odločili smo se za splošni tip knjižne revije, ki postreže s celovitim pregledom aktualne knjižne produkcije s kratkimi in učinkovitimi besedili, ki bralca seznanjajo z vsebinami posameznih knjig," se v oddaji Ars humana spominja začetkov urednik Samo Rugelj. "Želeli smo narediti splošno informativno revijo, ki predstavlja novosti na knjižnem trgu. Ko človek vstopi v knjigarno, vidi tam kup knjig in ne ve, katere so nove in kaj je zanimivo. Tudi knjigotržci morajo vedeti, kaj se pripravlja na trgu," dodaja kreativna urednica Renate Rugelj.

Ekipa Bukle je po besedah Sama Ruglja v desetletju postala "kompetenten sogovornik glede slovenskega knjižnega trga na splošno". Spletna stran www.bukla.si ima tako 15.000 recenzij knjig, saj vsako leto v šestih številkah predstavijo približno tisoč knjig. "To je bogastvo knjižnih vsebin, ki ljubiteljem knjig odpira možnost, da raziskujejo posamične založbe, avtorje, zvrsti ali zbirke in poleg založniške predstavitve lahko preberejo še avtorsko recenzijo, kar gotovo bogati slovenski knjižni prostor," pravi Samo Rugelj.

Virtualnost knjižnega sejma
Slovenski knjižni sejem je bil vedno priložnost za srečevanje ljubiteljev knjig, letos pa v 36. izvedbi poteka na spletu. Založbe so se bolj ali manj znašle s spletnimi stojnicami, ostaja pa čuden priokus. Knjig seveda ni mogoče vzeti v roke, se ozreti po razstavljenih policah in med krajšim sprehodom videti paradne konje založb.

"To je novost za vse, ki smo v ta sejem vključeni tako ali drugače. Tako organizatorji, založbe in obiskovalci. Upamo in poskušamo vse, da sejem v okviru možnost izpeljemo," ugotavlja Samo Rugelj. "Kdor je pridobil zvesto občinstvo, verjamem, da ga bo vsaj del tega obiskal tudi na spletni stojnici," po drugi strani razmišlja Renate Rugelj, pri čemer je jasno, da bodo analize nenavadnih razmer mogoče šele po koncu sejma.

Založništvo je veliko bolje pričakalo drugi val covida-19, pri čemer se že kažejo obrisi digitalizacije založniškega posla. Založbe so se potrudile s spletnimi knjigarnami, marsikdo se je na lastno pest poglobil v zagonetke digitalnega marketinga. "Več se govori o knjigah, ki so izšle pred pandemijo in imajo za seboj neki medijski proces predstavljanja, imajo bralce, ki jih delijo s prijatelji in podobno. Povsem druga zgodba je v razmerah družbene osamitve in zaprtih knjigarn na trg postaviti nov knjižni program," dodaja Samo Rugelj.

Ob koncu leta izide največ knjig, ki pa letos morda še nekaj časa ne bodo našle poti iz skladišč. Založniki v tem hipu v resnici nimajo razloga za tisk knjig. "V tednu pred knjižnim sejmom smo bili po navadi priče navalu novih knjig manjših, butičnih založb. Teh knjig letos ni," ugotavlja Renate Rugelj, da je bil knjižni sejem za takšne založbe dogodek leta.

Ali uporabniki družbenih omrežij berejo?
Izkušnje kažejo, da je oglaševanje knjig na družbenih omrežjih precej negotovo. "Mogoče založniki pri kakšnih naslovih lahko poskusijo različne taktike in preverijo odzive," razmišlja Samo Rugelj, a hkrati je res tudi to, da tisti, ki veliko uporabljajo družbena omrežja, nimajo dovolj časa, niti niso navajeni brati.

Druga zgodba je porast spletnega nakupovanja in spreminjanje nakupovalnih navad. Če smo med prvim valom ugotavljali, da so v spletnih trgovinah Slovenci največ kupovali uteži, se je nabor razmahnil. Prek spleta kupujemo hrano, oblačila, obutev in druge izdelke. Pošta Slovenije in dostavne službe samo v prestolnici dnevno razvozijo več deset tisoč paketov z novimi oblačili. "Knjiga je gotovo artikel, ki ga zlahka kupiš prek spleta. Bistveno lažje kot oblačilo. Knjiga je klasičnega formata, o njej si lahko prej nekaj preberem. V času zaprtih knjigarn in splošnih knjižnic se je spletno nakupovanje knjig povečalo povsod. Upam, da v času knjižnega sejma še bolj in bomo založniki vsaj približno nadomestili primanjkljaj zaradi covida-19," pravi Renate Rugelj.

Spletna knjigarna ne more nikoli nadomestiti več deset manjših ali večjih knjigarn in prodajnih mest. "Knjigarna v mentalnem smislu deluje povsem drugače od denimo knjižnih polic v trgovskem centru, saj ponuja celovit program. V knjigarno pride bralec, ki ima več časa in se mu ne mudi, pregleda več knjig in razmisli, katero bo kupil. To je mogoče nekdo, ki več desetletij kupuje knjige in ve, kaj išče. Zidane knjigarne kot celovit prostor ponudbe, knjig, knjižne kulture in dogodkov so nujne," je še prepričan Samo Rugelj.