Danes je zaradi novega poskusa vlade, da utiša slovenske medije, završalo. Vlada je namreč na včerajšnji dopisni seji ustavila izplačila Slovenski tiskovni agenciji iz državnega proračuna, prav tako ne namerava skleniti pogodbe za prihodnje leto.
Vlada oziroma njen urad za komuniciranje tiskovni agenciji očita, da ni posredovala dokumentov, iz katerih bi bilo razvidno njihovo poslovanje, in da ji zato vlada ne more več odobriti izplačil.
Na STA-ju očitke zavračajo in opozarjajo, da zahteve po posredovanju niso bile vložene v skladu z veljavno zakonodajo. V odzivu so opozorili, da odločitev ogroža poslovno stabilnost agencije in zmožnost zakonsko predpisane dejavnosti opravljanja javne službe obveščanja.
Koalicijske stranke so zaradi odločitve ogorčene, čeprav je bila ta sprejeta na seji vlade, v kateri sodelujejo, je poročala Televizija Slovenija. V DeSUS-u in SMC-ju zahtevajo takojšen umik sklepa, v stranki NSi zahtevajo dodatna pojasnila.
Urbanija: Ne vidimo rešitve
V Odmevih sta se soočila direktor Ukoma Uroš Urbanija in direktor STA-ja Bojan Veselinovič. Urbanija je dejal, da "ni bilo sklepa o prenehanju financiranja STA-ja. Kot Ukom smo dali na vlado samo informacijo, seznanitev o nezmožnosti financiranja STA s strani Ukoma. Preprosto zato, ker ne dobimo podatkov, ki bi jih nujno potrebovali, da lahko preverimo verodostojnost in upravičenost tega financiranja. Ne moremo na lepo besedo ali samo na zaupanje podpisovati 150.000 evrov in več visokih zneskov. Še bolj kot tekoče financiranje pa je pomembna priprava pogodbe za financiranje STA-ja v letu 2021."
Dodal je, da je Ukom glavni nosilec pogodbe, ki STA-ju izplačuje financiranje za opravljanje javne službe. "Navedeni smo kot predstavnik ustanovitelja, zaradi česar to tudi plačujemo. Že v oktobru smo na direktorja STA-ja in njegov nadzorni svet naslovili prošnjo, naj nam posredujejo vse podatke v povezavi s poslovanjem agencije. Direktor Veselinovič je vse naše prošnje predal nadzornemu svetu STA-ja, ta pa je sprejel sklep, naj se Ukom za vse dokumente obrne na direktorja Veselinoviča. Ta podatkov kljub našim prošnjam in opozorilom ni poslal," je še dejal. Dodal je, da v tem trenutku ne vidi rešitve za razplet položaja.
Veselinovič: Tržne pogodbe nimajo povezave z javno službo
Veselinovič pa je dejal, da je težava v spoštovanju zakona o STA-ju. "Njena lastnica si ne bi smela dovolili tega, kar je naredila. Za vsem leporečenjem se skriva golo dejstvo, da mi od 26. novembra, ko bi morali dobiti plačano nadomestilo za oktober, tega denarja na našem računu nimamo. Če je to primerno financiranje, o katerem govori Urbanija, gre za popolno reinterpretacijo določil zakona o STA-ju." Dodal je, da lastnik STA-ja ni Ukom, ampak je po zakonu edini družbenik STA-ja vlada. "V 12 dopisih, ki smo jih dobili v poldrugem mesecu, nismo dobili od gospoda Urbanije enega zahtevka, ki bi ustrezal zakonu o gospodarskih družbah," je dodal Veselinovič in opozoril, da mora STA kvartalno poročati o porabi javnih sredstev. "Tržne pogodbe, ki ste si jih zaželeli, pa nimajo povezave z javno službo. To so prihodki in ne podatki o namenski porabi javnih sredstev."
Lani STA dobil slaba dva milijona evrov
Po zakonu o Slovenski tiskovni agenciji je vlada v imenu ustanovitelja, Republike Slovenije, dolžna zagotoviti "primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega poslovnega načrta STA". To so dozdajšnje vlade tudi izvajale.
Kot navaja časopis Dnevnik, je iz letnega poročila za leto 2019 razvidno, da je STA lani od vladnega Urada za komuniciranje (Ukom) kot nadomestilo za opravljanje javne službe dobil slaba dva milijona evrov, skoraj enak znesek pa je dosegel s prodajo svojih storitev na domačem in tujem trgu.
Zakon o Slovenski tiskovni agenciji
Njen edini ustanovitelj in družbenik je Republika Slovenija, v njenem imenu pravice družbenika izvaja vlada. "Dolžnost ustanovitelja je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost STA ter primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega Poslovnega načrta STA," piše v zakonu.
Ukom pa se je pod vodstvom Uroša Urbanije, ki je bil v času prve Janševe vlade namestnik odgovornega urednika STA-ja, zdaj odločil, da finančnih obveznosti do nacionalne tiskovne agencije ne bo več izpolnjeval, poroča Dnevnik. Tako STA novembra ni dobil niti mesečnega nakazila za opravljanje javne službe v letu 2020 niti plačila za oktober po letni tržni pogodbi.
Iz dopisa, ki ga je Ukom poslal vladi, je po poročanju medijev razvidno, da je Ukom podvomil tudi o nekaterih uredniških odločitvah STA-ja. Urbanija je tako od direktorja STA-ja med drugim zahteval pojasnila glede poročanja agencije o konkretnih temah in o odzivih nanje. Ukom je po poročanju portala 24ur.com, podobno kot Janeza Janšo zmotil tudi intervju z raperjem Zlatkom, za katerega naj bi STA v primerjavi z drugimi članki porabil preveč besed. Urbanijo je zanimal tudi odziv STA-ja na Janšev tvit, v katerem je premier agencijo označil za "nacionalno sramoto, eklatantno zlorabo imena, ki ga nosi". V STA-ju so tedaj ocenili, da je tak način označevanja dela njihovih novinarjev nedopusten, neargumentiran in daleč od drže, ki bi jo pričakovali od premierja.
Dnevnik navaja še, da je iz utemeljitve Ukoma vladi, zakaj ne bodo več financirali STA-ja, razvidno tudi, da je Urbanijo zmotilo tudi to, da je odgovorna urednica STA-ja Barbara Štrukelj med dvaindvajsetimi odgovornimi uredniki osrednjih slovenskih medijev, ki so se z odprtim pismom zavezali, da ne bodo klonili pred pritiski ter da ne bodo spreminjali resnicoljubne in javnosti zavezane drže. Urbanijo med drugim zanima, kdo, kdaj in na kakšen način je izvedel pritisk na odgovorno urednico ali katerega koli novinarja STA-ja. Zahteval je tudi "kopijo vseh uradnih dopisov, iz katerih je razvidno nesprejemljivo ravnanje posameznih vladnih predstavnikov". Prav tako je direktor Ukoma želel pojasnilo, zakaj je STA pred časom v Dnevniku objavil neki oglas.
STA: Ogroženi sta stabilnost in prihodnost agencije
Na STA-ju so v odzivu zapisali, da so se zaradi ustavitve financiranja Ukoma znašli v položaju, ki ogroža poslovno stabilnost agencije in zmožnost opravljanja zakonsko predpisane dejavnosti opravljanja javne službe obveščanja. "Uvod v odločitev Ukoma, s katero se je včeraj seznanila tudi vlada, je bila serija dopisov, ki so bili od sredine oktobra naslovljeni na direktorja STA-ja in člane nadzornega sveta STA-ja. Na dopise Ukoma smo redno odgovarjali, na način in v okvirih, ki jih predvidevata zakonodaja in letna pogodba o opravljanju javne službe za tekoče leto," so zapisali.
Pri tem so poudarili, da informacije v takšnem obsegu po zakonu o STA-ju v imenu Republike Slovenije lahko zahteva le vlada. Dopisi Ukoma so po navedbah STA-ja zahtevali vrsto pojasnil: od vsebinskih vprašanj, povezanih z novinarskim delom kolektiva STA-ja, konkretnimi novinarskimi vsebinami in odzivi nanje, in so v nasprotju z zakonsko zagotovljeno avtonomijo uredništva, do zadev o poslovanju, ki ga skladno z zakonom sicer nadzoruje nadzorni svet, ki ga STA redno in transparentno seznanja z vsemi informacijami. Dodali so, da letna poročila obravnavata tudi državni zbor in državni svet, poslovanje STA-ja pa je tudi predmet rednih letnih zunanjih in notranjih revizij.
"Vse te varovalke izkazujejo, da izpolnjujemo vse z zakonom določene obveznosti brez kakršnih koli večjih posebnosti; še več, državni zbor je ob potrjevanju letnih poročil ustanovitelja, torej vlado, večkrat pozval k zagotovitvi zadostnega financiranja, sploh ob dejstvu, da STA stroške za opravljanje javne službe že vrsto let pokriva iz naslova svojih tržnih dejavnosti," so zapisali in zatrdili, da bodo kljub potezi vlade nadaljevali celovito, ažurno in nepristransko poročanje v skladu s poslanstvom nacionalne tiskovne agencije.
Milosavljević: Sklep šokanten in nevaren
Če je eden od razlogov za ukinitev financiranja agencije v tem, da uradu vlade za komuniciranje (Ukom) ni všeč glasbeni intervju, potem je po Milosavljevićevih besedah jasno, da gre "za arbitrarno in totalitarno odločitev". Izbor glasbenih in drugih intervjujev in vsebin po njegovih besedah namreč ni stvar Ukoma, pač pa uredniške odločitve in ni v ničemer v nasprotju z zakonsko opredeljenimi nalogami STA-ja.
Tudi sicer Milosavljević v argumentih Ukoma ne vidi očitka o nezakonitostih. Se je pa po objavi pogovora z raperjem Zlatanom Čordićem - Zlatkom po njegovih besedah začelo "sistematično bombardiranje" z zahtevki po dokumentih. Kot je opozoril, pa je šlo za zahtevke po tako obsežni dokumentaciji, da bi se s takšnim projektom pristojne službe na STA-ju morale ukvarjati vsaj dva meseca.
Obenem se Milosavljević sprašuje, ali je dejansko Ukom naslovnik, ki bi lahko od neodvisne tiskovne agencije zahteval dokumentacijo. Vse to po njegovih besedah navaja na to, da gre za samovoljno potezo, ki jo je vlada morda storila celo iz "maščevalnih motivov" ali "osebnih frustracij". Na splošno pa ocenjuje, da STA s svojim delom izpolnjuje zakonsko predpisane obveznosti. Kot je poudaril, po številnih pogovorih z ljudmi iz novinarstva, z direktorji in novinarji drugih medijskih hiš ni niti v enem pogovoru naletel na stališče, da bi STA deloval slabo ali problematično, kaj šele nezakonito, ali da bi bili nezadovoljni z vsebino, aktualnostjo ali celovitostjo medijskih vsebin. Prav tako nikoli v zadnjem desetletju agencija ni bila vpletena v kakršen koli škandal ali sum korupcije, je dodal.
Tudi pravni strokovnjak Andraž Teršek trdi, da Ukom nima pooblastil oz. možnosti, da "sprejme oblastno odločitev o odtegnitvi financ STA-ja, o finančnem onemogočenju STA-ja". "Je pa v ustavi člen, celo več členov, zaradi katerih tega ne sme," je zapisal na svoji spletni strani.
DNS: "Še en poskus uničenja nacionalne tiskovne agencije"
V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so nad sklepom vlade izrazili ogorčenje. Kot poudarjajo, je očitno, da STA izpolnjuje zakonska določila o opravljanju javne službe. "Vsi, ki delamo v medijih, smo tako rekoč dnevno seznanjeni z delom nacionalne tiskovne agencije, ki nudi nujni servis slovenski medijski krajini. Letos se je s servisom STA-ja lahko seznanilo tudi širše občinstvo, saj so veliko vsebin odprli in namenili splošni javnosti, predvsem ko gre za vsebine, povezane z ohranjanjem zdravja v povezavi z aktualno epidemiološko situacijo," so zapisali v javnem pismu. Dodali so, da je STA s svojimi tekstovnimi novicami, videoprenosi novinarskih konferenc in izjav ter radijskim servisom novinarjem letos izdatno olajšal dostop do informacij, ko so morali ti zaradi različnih omejevalnih ukrepov delati na daljavo.
Glede na to, da plačilo javne službe za STA ni bilo nikoli do zdaj težava, se v društvu sprašujejo, kaj se je spremenilo v zadnjem mesecu. "Je STA spremenil način dela? Je delal manj? Seveda ne. Se je pa postavil po robu premierju Janezu Janši, ki jih je označil za nacionalno sramoto," so zapisali in poudarili, da je ustanovitelj, torej Republika Slovenija, s pogodbo in zakonom dolžan financirati STA. "Jasno je, da je to še en poskus uničenja nacionalne tiskovne agencije, ki je eden od stebrov kakovostnega in nepristranskega poročanja, kar smo že videli v sosednji Madžarski," so še zapisali v DNS-ju in opozorili, da vladno ustavitev financiranja STA-ja razumejo kot neposredni napad na STA in na kakovostno novinarstvo v Sloveniji. V društvu so vlado pozvali, naj nemudoma zagotovi financiranje STA-ja, koalicijske partnerice pa so še enkrat pozvali, "naj premislijo, ali želijo sodelovati pri rušenju demokratičnih temeljev države".
Tudi na Sindikatu novinarjev Slovenije obsojajo in protestirajo zoper enostransko in zakonsko sporno odločitev vlade, da ustavi financiranje javne službe STA. "Vladni sklep o ukinitvi financiranja javne službe STA je očitna kršitev in brutalni poseg v uzakonjeno institucionalno, uredniško in finančno avtonomijo javnega informacijskega servisa," so zapisali.
Po mnenju sindikata je vlada s sklepom o ukinitvi financiranja javne službe presegla svoja pooblastila v zastopanju ustanovitelja STA-ja, ki je Republika Slovenija, in svoj mandat, saj neutemeljeno posega v zakonsko urejen status javne službe, s tem pa v dolgoročni perspektivi odreka državljanom pravico do korektnega in neodvisnega informiranja.
"Država naj poskrbi za stabilno financiranje zakonsko določenih obveznosti izvajanja javne službe, namesto da povečuje tveganja in negotovost z izrazito kratkoročnimi političnimi potrebami, tudi za ceno uničevanja javnega servisa in verodostojnega obveščanja državljanov," so še pozvali.
EFJ: Ustavitev financiranja STA-ja grožnja medijski svobodi v Sloveniji
Da ustavitev financiranja STA-ja predstavlja veliko grožnjo medijskemu pluralizmu in medijski svobodi v Sloveniji, je opozorila tudi direktorica Evropske zveze novinarjev (EFJ) Renate Schroeder.
Generalni sekretar Evropskega združenja tiskovnih agencij (EANA) pa je o potezi slovenske vlade obvestil evropske tiskovne agencije in opozoril na težke razmere, v katerih se je zaradi ustavitve financiranja znašel STA.
Ogorčenje v vrstah opozicije
Odločitev vlade, da ukine financiranje javnega servisa, je naletela na ogorčenje tudi v opozicijskih vrstah. LMŠ, Levica, SD in SAB so enotni v oceni, da gre za nedopusten napad na medijsko svobodo in na splošno na demokracijo v državi.
"Odločitev vlade, da STA-ju odreče financiranje, pomeni na neki način ukinjanje STA-ja, ker institucija brez financiranja ne more obstajati," je opozorila poslanka LMŠ-ja Jerca Korče. Po njenih besedah se je napad na STA začel z diskvalifikacijo, ko je predsednik vlade Janez Janša STA označil za nacionalno sramoto. "Ker pa se ni zgodilo nič po njegovo, je šel korak dlje in ukinja financiranje STA-ja, po principu najprej diskreditacija, nato pa likvidacija," je bila kritična.
"Vlada se je na dopisni seji samovoljno odločila, da bo enostavno prenehala financirati STA, torej medij, ki skrbi za to, da vsi drugi mediji pridejo do informacij. Odločila se je uničiti medijski prostor na čelu z osrednjo medijsko agencijo," je opozoril poslanec in koordinator Levice Luka Mesec. Dodal je, da bi v vsaki demokratični družbi takšna poteza pomenila konec vlade.
Po besedah predsednice SD-ja Tanje Fajon odločitev vlade, "da ustavi, uniči, degradira STA in njen javni servis ter nadaljuje grob pogrom nad mediji v državi", tudi "očitno kaže, da njen namen ni zaščititi javnega interesa".
Vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper pa je dejala, da jih je odločitev vlade o ukinitvi financiranja STA-ja šokirala. Po njenih besedah gre za že viden madžarski model, po katerem "je treba najprej diskreditirati in narediti šibke tiste medije, ki delujejo v javnem interesu, ko teh medijev ni več, pa okrepiti medije, ki zagovarjajo parcialne politične interese".
Vsi omenjeni zlasti od koalicijskih strank SMC in DeSUS pričakujejo, da se bosta izrekli proti takšni odločitvi.
DeSUS in SMC zahtevata takojšen umik sklepa
Na družbenem omrežju Twitter se je med koalicijskimi strankami prvi odzval DeSUS. Zapisali so, da je predlog Ukoma, sprejet na dopisni seji vlade, v celoti nesprejemljiv. "Zahtevamo takojšen umik sklepa, s katerim brez predhodne in argumentirane razprave vlada močno posega v medijski prostor," so zapisali v stranki DeSUS. "V stranki DeSUS smo prepričani, da STA v celoti izpolnjuje svoje poslanstvo in spoštuje načela neodvisnega in nepristranskega novinarsko-agencijskega obveščanja," so dodali.
Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša pa je nato v izjavi v DZ-ju povedal, da so se danes dogovorili, da bodo opravili pogovore o financiranju STA-ja.
"Poslanci NSi-ja bodo od Ukoma zahtevali dodatna pojasnila glede ustavitve financiranja STA-ja. Financiranje naj bi se sicer obnovilo takoj, ko bo STA lastniku posredoval želene podatke," so dejali v NSi-ju.
Pa ministri, ki so o sklepu odločali?
"Kot nedopustno ocenjujemo prekinitev financiranja medija, ki opravlja javno službo, in ocenjujemo, da za to ni ustrezne pravne podlage. Pozivamo, da se včeraj sprejeti sklep vlade nemudoma umakne. STA mora čim prej nemoteno nadaljevati opravljanje javne službe," so poudarili pri SMC-ju.
Se je pa na Twitterju z nasprotnim stališčem odzval tudi predsednik stranke in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek: "Vlada ima kot ustanoviteljica in družbenica pravico zahtevati podatke o finančnem poslovanju agencij. Vodstvo STA pa ima dolžnost te posredovati. Kazanje mišic in reševanje osebnih zamer posameznikov ustvarja iz običajne uzance nepotreben konflikt, ki ni v interesu ne javnosti ne vlade," je zapisal Počivalšek. Dodal je, da bi bilo "modro in odgovorno, da obe strani izpolnita svoj del odgovornosti, da se pri tem držita pristojnosti in tako omogočita nadaljevanje sodelovanja med vlado in STA-jem".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje