V prvi polovici 2021 je velika verjetnost, da bodo v Sloveniji uvedene ležarine, verjetno postopoma in v zadnjem koraku za denarne vloge nad 100.000 evrov, torej enako kot pri vlogah podjetij, je v pogovoru za Delovo Sobotno prilogo dejal predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak. Za nižje zneske od 100.000 evrov jih v NLB-ju ne nameravajo uvajati.

Brodnjak je opozoril, da so bile ležarine uvedene že v večini držav evrskega območja. Večinoma se je uveljavil prag v višini 100.000 evrov. Ali bo NLB prva banka v Sloveniji s takšnim ukrepom, je po njegovih besedah še vprašanje.

"Dejstvo je, da je razmerje med krediti in depoziti v Sloveniji izrazito neugodno in se hitro slabša. To pomeni, da je obseg depozitov v primerjavi s posojili še večji kot v primerljivih državah. Če imaš iz več vzrokov omejene možnosti kreditiranja, je še več razlogov za odziv pri vlogah," je pojasnil prvi mož NLB-ja.

Dodal je, da je rast obsega denarnih vlog ob zapiranjih javnega življenja in obsežnih javnofinančnih ukrepih še večji, saj ljudje denarja nimajo kje trošiti in se nalaga v bankah. Obseg vlog prebivalstva v bankah je tako že pri 22 milijardah evrov.

"Razmere v slovenskem gospodarstvu kljub daljšemu zaprtju solidne"

Glede poslovanja NLB-ja, ki je v devetih mesecih ustvaril 104,6 milijona evrov čistega dobička oz. 36 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, je Brodnjak podčrtal, da je bil to ob koncu tretjega četrtletja eden od višjih rezultatov slovenskih družb v zgodovini. "Konec leta računamo, da rezultat ne bo slabši, kot je bil septembra," je dejal.

Predsednik uprave NLB-ja ugotavlja tudi, da so po splošni negotovosti ob prvem zapiranju javnega življenja zdaj rezultati boljši od takratnih pričakovanj in strahov. Tudi razmere v slovenskem gospodarstvu so v zadnjem četrtletju po njegovih ocenah kljub daljšemu zaprtju solidne.

Industrija je, tako Brodnjak, pri skoraj polni izkoriščenosti kapacitet in položaj tega sektorja je tako ugoden. Glede delov storitvenih dejavnosti, ki so močneje prizadeti, pa Brodnjak spominja, da je odpiranje po prvem valu pokazalo, da se lahko hitro zgodi nadomestitveni učinek.

"Ljudje smo lačni prireditev, želimo si koncertov, občutka normalnosti in pogostitev. Zato upam, da jim bo uspelo (prizadetim podjetjem iz storitvenih dejavnosti) v čim večjem številu preživeti do precepljenosti, sledi pa obdobje močne oživitve gospodarske aktivnosti," je dejal.

Brodnjak pričakuje, da bo gospodarska rast v 2021 v okviru napovedi, torej med tremi in štirimi odstotki, vrnitev na ravni iz 2019 pa pričakuje šele v 2022 in pozneje.

Glede korporativnega upravljanja po privatizaciji je predsednik uprave pojasnil, da so lastniki finančni vlagatelji in se ne vpletajo v dnevno poslovanje. "Njihovi interesi so jasni, gre seveda za kapitalski in dividendni donos in nam postavljajo jasna pričakovanja," je povedal. Gre za povsem pregledna poslovna pričakovanja. Razumeti moramo ključne priložnosti in izzive ter jih ustrezno nasloviti, je nadaljeval.

Po Brodnjakovih zagotovilih pri tem upoštevajo, da je družba samostojna, ima svoj lastni nadzorni svet in da bi neposredni vpliv lahko imeli le prek skupščine in imenovanja nadzornega sveta. "Lahko suvereno zatrdim, da se vse ključne odločitve te institucije sprejemajo na Trgu republike v Ljubljani," je zatrdil.

V zadnjih dveh letih število negativnih objav o NLB-ju manjše od dveh odstotkov

"Prej smo bili vsakodnevni dežurni krivec za vse težave. To demonstrira, da je danes bistveno manj zunanjih apetitov in posledično vpliva na naš ugled," je pojasnil.

V obdobju 2011–2013 je NLB po Brodnjakovih besedah prejela 2,23 milijarde državne pomoči, od 2011 do danes pa je iz privatizacijskih kupnin, dividend in davščin v javne blagajne prinesla nekaj več kot 1,8 milijarde evrov. "Prepričan sem, da bomo srednjeročno država in s tem mi vsi dobili povrnjenih vseh 2,23 milijarde evrov," je dejal.

Užaloščen pa je, da v lastniški strukturi ni več slovenskih lastnikov. "Štirikrat večji lastniki naše banke kot vsa slovenska podjetja in prebivalci skupaj so hrvaški pokojninski skladi, ki jih upravljajo zasebni upravljavci, večinoma iz tujine," je orisal.

To je po njegovem prepričanju posledica tega, "kako v državi upravljamo z lastnim premoženjem, kako ga črnimo in ne znamo ustrezno obravnavati, kako ne spoštujemo higiene korporativnega upravljanja in ne izvajamo ustreznih makroekonomskih politik ter v nedogled odlagamo strukturne reforme, ki so nujno potrebne, kot je recimo uvedba tretjega pokojninskega stebra".

"Na žalost zdaj spremljamo krvoločen obračun za oblast, namesto da bi se lotili kritičnih reform," je še dejal Brodnjak in pozval k široki ter neideološki koaliciji za izvedbo nujnih strukturnih reform na različnih področjih.