Čas za dopolnitve nacionalnega načrta je sicer do konca aprila, ko bo komisija tudi uradno odločala o njem.

Ta načrt, ki naši državi predstavlja podlago za črpanje dodatnih 5,2 milijarde evrov, bo praktično začrtal razvoj v prihodnjih letih. Pristojni minister Zvonko Černač s službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko se je na to temo oglasil pred dnevi.

Izrazil je razočaranje nad birokratskim postopkom na evropski ravni, saj Evropska komisija sproti dopolnjuje smernice za pripravo načrtov, nazadnje jih je spremenila 22. januarja. Minister pravi, da komisija postavlja "nesmiselne formalistične zahteve, ki z učinkovitostjo izvajanja nimajo nobene zveze".

Znano je, da ima Evropska komisija precej natančne in stroge zahteve glede tega, kako naj bi okrevanje v državah potekalo. EU sledi viziji digitalne in zelene preobrazbe – za večjo produktivnost in konkurenčnost gospodarstva stare celine. Neuradno Evropska komisija s slovenskim načrtom ni (bila) najbolj zadovoljna.

Problematično vzpostavljanje novega letalskega prevoznika

Med pripombami je recimo ta, da namerava naša država evropska posojila porabljati za ceste – in to trikrat več v primerjavi z železnicami. Samo za tretjo razvojno os naj bi šlo 320 milijonov evrov (večinoma posojil) iz RFF-ja (sklada za okrevanje in odpornost), med regionalnimi cestami pa se na seznamu kandidatov za EU-denar najdejo AC-odsek Dragomer, obvoznice Vodice, Hotemaže–Britof, Žiri, Vrhnika, Mirna, Slovenska Bistrica–Hajdina, galerija Šklendrovec.

Za železnice je rezerviranih 162 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Evropski komisiji menda ni všeč, da bi Slovenija z denarjem za okrevanje vzpostavljala novega nacionalnega letalskega prevoznika (70 milijonov nepovratnih sredstev).

Pripombe (sestanki s predstavniki EK-ja potekajo od novembra) v preteklosti so bile vezane tudi na to, da je treba več nameniti za boj proti podnebnim spremembam. Evropska komisija hoče najprej vizijo, zgodbo razvoja, tako opredeljene reforme, te pa naj bodo nato podprte s konkretnimi naložbami oziroma projekti. Vladni osnutek Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost pa ima zlasti veliko raznih naložb in na mestih spominja na nabirko želja. Opozicija je vladi že poslala očitek, da npr. namerava sredstva deliti med zasebne zdravstvene centre svojih podpornikov in druge "politične sopotnike".

Opozicija z alternativnim načrtom

Predstavniki komisije so decembra javno izrazili tudi skrb, da dokument ni nastal v sodelovanju s socialnimi partnerji. Na SVRK-ju pravijo, da so se posvetovali z več kot 2000 deležniki. Sindikati pravijo, da posvetovanja ni bilo, le postavljanje pred dejstva in možnost pripominjanja.

V opozicijskem SD-ju (s prvopodpisanim poslancem Francem Trčkom), kjer so pripravili alternativni načrt za okrevanje z večjim poudarkom na zdravstvu, raziskavah in inovacijah ter s kombiniranjem drugih finančnih virov, vabijo stranke KUL-a, da se pridružijo pobudi za sklic izredne seje na to temo.

Zahtevajo, da vlada z osnutka načrta umakne oznako "interno". Vladi očitajo, da v nastajanje tako pomembnega dokumenta, kot je načrt okrevanja, ni vključila stroke in širše javnosti: "Nedopustno je, da se nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki bo določil porabo več milijard javnega denarja za naslednjih šest let, sprejema daleč od oči javnosti in relevantnih deležnikov. Takšen dokument zahteva najširšo mogočo javno razpravo, ne pa, da se dokument pripravlja v zaprtih pisarnah, javnost pa nima niti dostopa do osnovnih informacij."

Osnutek vladnega načrta se je od decembra do danes razširil za dvakrat. Na 680 straneh vsebuje številne cilje, mejnike – od njihovega izpolnjevanja bo namreč odvisno črpanje denarja po tranšah. Evropsko komisijo bo sicer mogoče zaprositi za 13-odstotno predfinanciranje projektov.