Izredno sejo so zahtevale opozicijske poslanske skupine strank LMŠ, SD, Levica in SAB. Po besedah prvopodpisanega pod zahtevo Franca Trčka (SD) morajo v DZ-ju "premisliti družbeno-prostorski razvoj, infrastrukturno-komunalni razvoj, gospodarsko-industrijski razvoj ter razvoj socialne in pravne države". Trček je bil med drugim kritičen do priprave osnutka načrta, češ da je nastajal "v zaprtem krogu z oznako interno in z zavajanjem resornega ministra o dialogu", in izpostavil, da ne gre za "leve proti desnim", temveč za "novo družbeno pogodbo".

Černač: Dokument konsistenten

Sorodna novica Černač o načrtu za okrevanje: 10 milijard, želja trikrat toliko

Minister Zvonko Černač, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki bedi nad pripravo načrta, je očitke vnovič zavrnil. Poudaril je, da se je vlada "zelo hitro odzvala na pripravo načrta", da je Slovenija med prvimi potrdila sklep o lastnih virih, da potekajo usklajevanja, da bo "vložila dokument, ki bo vsebinsko konsistenten, predvsem pa tehnično brezhiben", in da je pri pripravi sodelovalo več kot 2000 posameznikov. Dodal je, da bodo Sloveniji v devetih letih na voljo tudi druga evropska sredstva, skupaj 12 milijard evrov.

Rajh: Beton in ogljik

Opozicija je vladi predlagala, naj upošteva ali prevzame njihov alternativni predlog. Kritični so bili, da vlada daje preveč poudarka naložbam v cestno infrastrukturo. "Žalostno je, da vlada namesto železnicam in razogljičenju daje prednost betonu in ogljiku," je dejal Andrej Rajh (SAB) in izrazil prepričanje, da je načrt premalo usmerjen v zeleno in digitalno, da mu manjkajo razvojna strategija in merljivi ukrepi. Naložbe v ceste so po besedah Igorja Pečka iz LMŠ-ja potrebne, a menijo, da bi morali več poudarka nameniti trajnostni mobilnosti, reformam in mehkejšim vsebinam.

"Načrt bi moral slediti primarnemu interesu krepitve javnih sistemov, javne infrastrukture in gospodarstva," je dejala Meira Hot (SD) in dodala, da zahtevajo transparentnost, kompetentnost in voljo. V alternativnem predlogu je opozicija po njenih navedbah z 1,6 milijarde evrov nepovratnih virov oblikovala vzvod v vrednosti skoraj 15 milijard evrov, kar je po njenem pameten pristop celostnega načrtovanja.

Luka Mesec iz Levice je opozoril, da iz vladnega načrta izhaja, da "vlada zanika obstoj podnebne krize". Kot največje tveganje za ljudi, okolje, mir in blaginjo v prihodnosti je označil segrevanje ozračja in propadanje ekosistemov, v vladnem načrtu pa "imamo za prgišče sredstev, ki se spopadajo s tem vprašanjem". Kot je orisal, je v Sloveniji največji onesnaževalec promet, v vladnem načrtu pa je za trajnostno mobilnost od skupaj razpoložljivih 5,2 milijarde evrov predvidenih 174 milijonov evrov, za krožno gospodarstvo pa 88 milijonov evrov.

Spomnil je, da namerava vlada iz proračuna v prihodnjih šestih letih za orožje nameniti 780 milijonov evrov, kar je po njegovih navedbah enako skupnemu seštevku naložb iz vladnega načrta za okrevanje in odpornost, ki jih vlada namerava nameniti za naložbe v zdravstvo (200 milijonov), domove za starejše (100 milijonov), stanovanja (185 milijonov) in železnice (štirikrat manj kot za naložbe v ceste). Kot je dodal Peček, načrt ne bi smel temeljiti le na uporabi finančnih sredstev, ki so na voljo, temveč bi moral začrtati smernice razvoja družbe za prihodnje desetletje.

"Mi vidimo evro in na koncu milijarde"

Černač je glede pripomb opozicije dejal: "Vi gledate od zgoraj navzdol ter vidite milijarde in na koncu evro, mi gledamo od spodaj navzgor ter vidimo evro in na koncu milijarde. Vi se ne sprašujete, ali in na kakšen način bomo ta sredstva namenili ljudem, vlada pa ima pred očmi konkretnega človeka, zato so naše prioritete tam, kjer gre za dodano vrednost za ljudi."

Napovedal je, da bo program dopolnjen. "Na nekaterih delih bistveno, vendar ne s predlogi, ki ne bodo šli v korist ljudem," je zatrdil.

Glede reform je minister ocenil, da opozicija podira vse, kar je treba izvesti: "Začelo se je pri rušenju demografskega sklada in očitno se bo ta pot nadaljevala pri drugih reformah." Marko Pogačnik (SDS) je zatrdil, da osnutek načrta temelji na medsebojno povezanih reformah izobraževanja, trga dela, debirokratizacije, zdravstva, pokojninskega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe. "Le tako povezani in soodvisni projekti bodo lahko prinesli želene učinke," je dejal in izrazil prepričanje, da bo vlada naredila vse, da bo sredstva izkoristila čim učinkoviteje in da bodo naložbe imele čim večji multiplikativni učinek na proračun.

Video: Posnetek prvega dela seje

NSi: Potrebno bo nacionalno soglasje

Jožef Horvat (NSi) je podčrtal, da pri sprejemanju načrta potrebujemo tretji nacionalni konsenz. "V NSi-ju vidimo priložnost zanj v vsesplošni digitalizaciji države in zelenem preboju. Za nas je ključen digitalni preboj v smislu, da bodo rezultati koristni za posameznika in poslovne subjekte v državi," je dejal. Gregor Perič (SMC) je poudaril, da mora komisija prisluhniti različnim potrebam držav, "ki same najbolje vedo, kateri sektorji in področja so bili najbolj prizadeti in kateri ukrepi bodo najučinkoviteje pripomogli v procesu okrevanja in zagotavljanja odpornosti".

Po besedah Franca Jurše (DeSUS) so pozornost namenili solidarnosti in dolgotrajni oskrbi. Opozoril je na odpravo zaostanka uskladitve pokojnin v vrednosti 3,6 odstotka letos in na predlog brezplačnega mestnega prevoza upokojencev. "Moti nas prepričanje, da so upokojenci doma samo v mestu. Prav bi bilo, da se uredijo brezplačni prevozi za upokojence povsod, kjer to omogoča infrastruktura," je dejal.

Izredno sejo so zahtevale opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB, ki vladi med drugim očitajo, da je tako pomemben strateški razvojni dokument oblikovala v tajnosti in brez široke javne razprave z vsemi relevantnimi deležniki, vanj pa vključila preveč infrastrukturnih naložb in ga premalo vezala na strukturne reforme in razvojne politike.

Alternativni načrt SD-ja

SD je skupaj s partnerji v opoziciji pripravil tudi svoj, alternativni načrt.

"Če bo obveljal vladni predlog, bo imela Slovenija najlepša krožišča, imela bo digitalne arhive in ne vem kaj še. Ne bo pa imela razvojnega preboja, ki ga Slovenija potrebuje, ne bo ustvarjenih novih dodanih delovnih mest in denar bo šel v nepovrat," je za Radio Slovenija povedal Milan Cvikl iz SD-ja.

Minister Černač je sicer napovedal spremembe načrta: "Finančni razrez se bo spremenil. Pripravili bomo dokument, ki bo zadostil formalnim merilom, 37 odstotkov za zeleno, 20 odstotkov za digitalno."

Slovenija je v okviru skoraj 673 milijard evrov vrednega instrumenta za okrevanje in odpornost upravičena do 5,2 milijarde evrov povratnih in nepovratnih sredstev, v okviru širšega sklada za okrevanje pa do 5,7 milijarde evrov.

Vlada mora dokument sprejeti do konca aprila in ga v oceno poslati Evropski komisiji. Na koncu ga bodo potrjevali predstavniki članic EU-ja.