Z umaknjenim 4. členom novele zakona o vodah bi posegli v 69. člen obstoječega zakona. S spremembo bi bilo na vodovarstvenem območju pod določenimi strogimi pogoji izjemoma mogoče graditi objekte in naprave za proizvodnjo, v kateri so vključene nevarne snovi in za katere je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, ter objektov in naprav za odlaganje odpadkov.

"Ministrstvo za okolje in prostor je v svojem poslanstvu zavezano k varovanju okolja in ščititi pitno vodo kot ustavno kategorijo, zato soglaša, da so lahko dodatna tveganja za njeno onesnaženje neprimerna. Glede na opozorila strokovnih organizacij in posameznikov soglašamo, da zmanjšamo in kar se da preprečimo dodatna tveganja za onesnaženje pitne vode, zato podpiramo črtanje 4. člena novele, ki bi to pogojno omogočila," so zapisali v sporočilu za javnost.

Gre za enega od dveh členov novele, na katerih spornost so v zadnjih dneh opozarjali okoljevarstveniki in številna strokovna društva, pa tudi zbornica komunalnega gospodarstva, zato so se na ministrstvih odločili člena umakniti.

Na ministrstvu za gospodarstvo so sicer v seriji zapisov na spletnem družbenem omrežju Twitter pojasnili, da so želeli s spremembo odpraviti neskladnosti v zakonu o vodah. 69. člen obstoječega zakona namreč prepoveduje gradnje na vodovarstvenem območju, 74. člen pa jih po njihovih navedbah omogoča pod določenimi pogoji. "Predlagana sprememba ne bi posegala v te pogoje ali dodatno obremenila okolja," so navedli.

74. člen zakona o vodah sicer navaja, da se zaradi različne stopnje varovanja v vodovarstvenem območju lahko oblikujejo notranja območja z različnimi stopnjami varovanja. Pravilnik določa delitev na širše, ožje in najožje območje, pri čemer se denimo na širšem vodovarstvenem območju varovanje izvaja z blažjim vodovarstvenim režimom.

"Želimo si širše razprave o razmerju med 69. in 74. členom zakona o vodah – v dobro gospodarskih družb, ki so na podlagi tega nejasnega razmerja že gradile, in tistih, ki jih to še čaka. Pitna voda je ustavna kategorija, to je nedvomno in nobena predlagana sprememba je ni ogrožala," so zapisali. Ker ne želijo bremeniti osnovnega namena spreminjanja zakona o vodah, so se odločili, da umaknejo člen, ki razburja civilno družbo, in pristopijo k širši javni razpravi o načinih odprave neskladnosti zakona, so dodali.

Za del javnosti je sicer sporen tudi del novele, ki bi spremenil 37. člen zakona o vodah tako, da bi omogočil določene posege na vodnih in priobalnih zemljiščih. Po predlogu bi bilo mogoče na teh območjih med drugim graditi javno in komunalno infrastrukturo ter objekte v javni rabi. 2. člen novele, ki posega v ta člen zakona o vodah, v predlogu novele za zdaj ostaja.

V Eko krogu zavračajo "kakršnokoli politično kupčkanje"

Odzivi na odločitev ministrstev za okolje in za gospodarstvo, da iz novele zakona o vodah umakneta sporni člen, so različni. V nevladni organizaciji Eko krog zaradi še enega spornega člena vztrajajo pri umiku novele iz parlamentarne obravnave. V noveli namreč še vedno ostaja poseg v 37. člen obstoječega zakona o vodah, "ki v popolnoma enaki meri odpira nesprejemljiva tveganja za kakovost pitne vode", so zapisali v odzivu. "S to spremembo bi bile na vodnih in priobalnih zemljiščih, kot so reke, jezera in morje, dovoljene gradnje, ki so bile do sedaj prepovedane, med drugim poslovni objekti, parkirišča, stavbe za promet in podobno," so zapisali. "Ob izjemni razširitvi možnosti gradenj bo ta varovalka ob pritiskih investitorjev postala le še črka na papirju."

V Eko krogu zavračajo "kakršnokoli politično kupčkanje v stilu, mi bomo umaknili en člen, vi pa pristanete na tistega drugega". Zato od ministrstva za okolje in prostor, vlade in poslancev ponovno zahtevajo umik celotnega predloga novele zakona o vodah. "Zahtevamo izvedbo strokovne, celovite ter poglobljene javne obravnave sprememb zakona, ki lahko usodno vplivajo na našo vodno dediščino," so sklenili.

Strokovna združenja še vedno opozarjajo na obstoj člena, ki ogroža priobalna zemljišča

Tudi strokovna združenja – Slovensko društvo za zaščito voda, Slovenski komite Mednarodnega združenja hidrogeologov, Društvo vodarjev Slovenije ter Globalno partnerstvo za vodo Slovenije – so opozorila na drugi člen novele, ki še naprej "ogroža priobalna in vodna zemljišča".

"Poudarjamo, da je določba, ki na priobalnih zemljiščih omogoča gradnjo objektov v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, odločno preširoka in predstavlja resna tveganja za degradacijo teh zemljišč in posledično za onesnaževanje površinskih in tudi podzemnih vodnih teles," so navedli v sporočilu za javnost.

Čeprav pozdravljajo vladno odločitev o umiku 4. člena predloga novele, opozarjajo, da se bo s predlaganimi spremembami v Sloveniji začela uveljavljati praksa omejevanja dostopa do vode kot javne dobrine.

"Podpisnice in podpisniki ne vidimo resnih razlogov za tako hitre (po skrajšanem postopku) in tudi na tem področju premalo strokovno preverjene odločitve," so navedli. Zato pozivajo vlado in državni zbor, da iz predloga zakona umakneta tudi ta člen. Obenem pa ministrstvu za okolje in prostor dajejo pobudo za strokovno in javno razpravo.

Zeleni Slovenije pa odločitev ministrstev pozdravljajo

"To dokazuje, da se je glas Zelenih Slovenije slišalo že v prvem tednu delovanja v vladi. Prepričani smo, da smo s tem naredili velik korak za zeleno gibanje v Sloveniji in pokazali, da lahko konstruktivno sodelujemo pri oblikovanju zakonodaje," so navedli. Predsednik stranke Zeleni Slovenije Andrej Čuš je namreč 20. marca nastopil položaj državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Zeleni Slovenije so dodali, da se sicer zavedajo problematike številnih gospodarskih družb, ki so bile postavljene in zgrajene na vodovarstvenih območjih že za časa Jugoslavije. "A vemo, da gredo vsi ukrepi sodobnega časa v smeri zaščite naravnih virov. Prepričani smo, da je to korak v pravo smer, zavedamo pa se, da bo potrebno o tej problematiki opraviti širšo družbeno in strokovno razpravo," so navedli.

Novela je prvotno predvidevala zlasti uvedbo možnosti rabe sredstev sklada za vode za redno vzdrževanje vodotokov, ker se z zagotavljanjem teh sredstev mudi, pa je bila v državni zbor poslana po skrajšanem postopku. Koalicija je pozneje oba omenjena člena v predlog novele vnesla z amandmaji, in sicer na pobudo gospodarskega ministrstva.

Vnašanje tako pomembnih sprememb brez javne obravnave je med drugim kritično ocenil varuh človekovih pravic Peter Svetina, problematiziral ga je tudi stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko pri predsedniku republike Borutu Pahorju.

Levica: Roke stran od naše pitne vode

V stranki Levica so ocenili, da sta ministrstvi za okolje in za gospodarstvo klonili pod pritiski Levice, opozicijskih strank in nevladnih organizacij. Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je, kot so poudarili, še med obravnavo zakona na odboru za okolje in prostor trdil, da je sporni člen potreben za zagon gospodarstva.

"Danes trdi, da z njegovega ministrstva, ki je v svojem poslanstvu zavezan k varovanju okolja, soglašajo, da so lahko dodatna tveganja za onesnaženje vode neprimerna. Res so," so navedli.

"Je pa neprimerno tudi, da se mora mobilizirati celotna parlamentarna opozicija, celotna civilna družba in celotna strokovna javnost, da ministrstvo za okolje po nekaj tednih pritiskov spozna, da je njegovo poslanstvo v resnici varovanje okolja in ne skrb za interese umazane industrije," so dodali.

Tudi v Levici opozarjajo na še preostali sporni člen novele, ki se nanaša na 37. člen zakona o vodah. "Roke stran od naše pitne vode!" so pozvali.