Poleg spoštovanja pogodb o nabavi cepiv bo pri odločanju o zaprosilih za izvoz zdaj upoštevala tudi spoštovanje načel vzajemnosti in sorazmernosti ter zagotavljanje varne oskrbe s cepivi v EU-ju.
Vzajemnost se bo merila z vprašanjem, ali ciljna država zakonsko ali kako drugače omejuje izvoz cepiv ali njihovih surovin. Sorazmernost pa z vprašanjem, ali so razmere v ciljni državi boljše ali slabše kot v EU-ju, še zlasti epidemiološki položaj, stopnja cepljenih in dostop do cepiv.
Članice bodo pri preučitvi zaprosila preverile, ali izvoz ogroža varno oskrbo Unije s cepivi in njihovimi sestavinami. Da bi zagotovili jasno sliko trgovine s cepivi, bo mehanizem po novem vključeval tudi 17 držav, ki so bile doslej izvzete, med njimi Švico in države Zahodnega Balkana.
Po njenem mnenju razmere vzbujajo skrb, tudi zaradi vedno večje širitve različic novega koronavirusa, poroča nemška tiskovna agencija DPA. "Da bi razmere imeli pod nadzorom, ne zadostujejo samo ukrepi za javno zdravstvo. Potreben je dostop do varnih in učinkovitih cepiv," je še dejala.
Prav to je v ozadju današnje odločitve o zaostritvi pravil za izvoz cepiv proti covidu-19. "Znova smo, tako se želim izraziti, pred izrednimi razmerami," je še dejala evropska komisarka.
Proces določanja ostaja enak. Zaprosilo obravnavajo članice, pri čemer je mnenje Evropske komisije zavezujoče.
EU je od začetka februarja, od vzpostavitve mehanizma za nadzor izvoza cepiv, prejel 380 zaprosil za izvoz in odobril vse razen enega. Ta sistem je po navedbah komisije bistveno izboljšal preglednost, a cilj, da se državljanom EU-ja zagotovi pravočasen dostop do cepiv, še ni izpolnjen.
Predsednica komisije Ursula von der Leyen je prejšnji teden opozorila, da bodo brez vzajemnosti in sorazmernosti premislili o tem, kako zagotoviti, da bo izvoz v države, ki same proizvajajo cepiva, odvisen od njihove stopnje odprtosti. "Vse možnosti so na mizi. Smo v krizi stoletja. Ne izključujem ničesar," je dejala.
Ob današnji odločitvi je predsednica izpostavila, da se članice Unije spopadajo s tretjim valom pandemije in da vsi proizvajalci ne spoštujejo pogodbenih obveznosti, EU pa kljub temu v kontekstu članic Organizacije za gospodarski razvoj in razvoj (OECD) ostaja edini, ki še vedno množično izvaža cepiva v številne države.
"EU ima odličen portfelj različnih cepiv. Zagotovil je več kot dovolj odmerkov za celotno prebivalstvo. Vendar pa je treba zagotoviti pravočasno in zadostno dobavo državljanom EU-ja. Vsak dan šteje," je poudarila.
V komisiji izpostavljajo, da nova merila niso uperjena proti nikomur, a opozorilo se očitno nanaša zlasti na Združeno kraljestvo in je predvsem odziv na zaplete pri dobavi cepiva britansko-švedskega podjetja AstraZenece, s katerim ima Unija največ težav.
Iz mehanizma izvzeta humanitarna dobava cepiv
Še naprej bo iz mehanizma, ki je po navedbah komisije skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije (WTO), izvzeta dobava cepiv v okviru humanitarne pomoči oziroma za 92 revnih držav v okviru sistema Covax.
Johnson posvaril pred ustavitvijo izvoza cepiva
Britanski premier Boris Johnson je medtem EU posvaril pred onemogočanjem izvoza cepiva. "Menim, da blokade cepiv ali sestavin za cepiva niso smiselne in da bi bila lahko dolgoročna škoda znatna," je dejal v odgovoru na poslansko vprašanje v britanskem parlamentu.
"Prijazno bi opozoril vsakogar, ki razmišlja o ustavitvi ali prekinitvi dobavnih verig, da lahko podjetja preučijo takšna dejanja in se odločijo, ali je smiselno v prihodnje vlagati v države, ki samovoljno uvajajo blokade," je še dejal Johnson.
Predsednica Evropske komisije je namreč prejšnji konec tedna zaradi bistveno manjših dobav od dogovorjenih britansko-švedskemu farmacevtskemu podjetju AstraZeneca zagrozila s prepovedjo izvoza njenega cepiva iz EU-ja.
"Imamo možnost prepovedati načrtovan izvoz. To je sporočilo AstraZeneci: najprej izpolnite pogodbo z Evropo, preden začnete izvažati v druge države," je dejala Ursula von der Leyen.
Predstavniki EU-ja so jezni na to britansko-švedsko farmacevtsko družbo, ker je v celoti izpolnila pogodbo z Združenim kraljestvom, Uniji pa je dostavila le manjši del dogovorjenega cepiva.
Predsednica Evropske komisije je AstraZeneci očitala, da je v prvem četrtletju dobavila le 30 odstotkov dogovorjene količine.
London in Bruselj sta medtem sicer nekoliko umirila žogico v sporu glede cepiv in v skupni izjavi poudarili pomen sodelovanja. "Glede na našo medsebojno odvisnost si prizadevamo za konkretne korake – kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno, da bi ustvarili ugodne razmere za vse in razširili dobavo cepiv za vse državljane," so poudarili v skupni izjavi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje