V ljubljanskem UKC-ju je bil januarja letos najbolje plačan zdravnik na kliniki za infekcijske bolezni – zaslužil je dobrih 20.000 evrov bruto – skoraj polovico tega zneska za dežurstvo in pripravljenost.

In še Splošna bolnišnica Murska Sobota: tam je bil januarja letos najbolje plačan višji zdravnik specialist s 13.000 evri bruto – opravil je kar 316 delovnih ur, v znesek pa je vključena tudi polletna delovna uspešnost.

O plačah zdravnikov med epidemijo so govorili v tokratni oddaji Tarča. Kot je v napovedi oddaje dejala voditeljica oddaje Erika Žnidaršič, so več tisoč evrov dodatkov prejeli zdravniki, a ne le tisti v prvih bojnih vrstah, ampak tudi taki, ki s covidnimi bolniki sploh niso delali, malo ali celo nič pa so imeli tudi drugih bolnikov. Nekateri med najbolj obremenjenimi in najbolje plačanimi na covidnih oddelkih pa so ob tem našli čas tudi za delo pri zasebnikih.

Poklukar: Prva je pripadnost poklicu in pacientom

"Zgodba, kar se tiče nagrajevanja v času epidemije, ni tako enoznačna, kot je bila prikazana. Covidni dodatki so določeni tako po kolektivni pogodbi kot iz interventnih zakonov. Dodatki po kolektivni pogodbi so posledica pretekle zakonodaje in nagrada pripada vsem zaposlenim, ki v tem času delajo, gre za dodatek, ki je pridobljen na podlagi razglasitve epidemije. Drugo pa so dodatki iz interventnih zakonov, kjer je treba povedati, da ti ne govorijo zgolj o delu v rdečih interventnih conah, temveč tudi v sivih conah," je pojasnil minister za zdravje Janez Poklukar.

Poklukar je poudaril, da se govori o ljudeh, zaposlenih v zdravstvu, ki so zaslužni, da smo drugi val prešli uspešno. "Rezultati delovanja zdravstva se lahko primerjajo z najvišjimi nivoji po svetu," je pristavil Poklukar in dodal, da so nekateri zaradi pomanjkanja kadra dobesedno živeli v bolnišnicah noč in dan. "Srce me boli, da moram o tem razpravljati, ko vem, da se je večina pripravljena vsem tem plačam odpovedati, ker jih je k delu gnala pripadnost poklicu in pacientom, etičnomoralna zaveza, da v težkih situacijah, ki so enake vojnim razmeram, pomagamo vsakemu," je sklenil misel.

V Avstriji so v posameznih zveznih deželah v bolnišnicah zdravniki dobili 500 evrov dodatka. Zakaj mi nismo tako zadeve uredili? "Sistemov ni mogoče tako enostavno primerjati, slovensko zdravstvo ima enega najbolj arhaičnih sistemov, kar se tiče nagrajevanja zaposlenih in upravljanja zdravstvenega sistema. To, da je ura edino merilo za učinkovitost, produktivnost in kakovost zdravstvenih storitev, smo verjetno vedno redkejši na svetu s takšnim sistemom, to kliče po dodatnih spremembah," je odgovoril Poklukar in dodal, da bi morali spremeniti zakon o sistemu plač v zdravstvu. Po njegovih besedah je že sprožil dejavnosti v tej smeri.

Flis: Stvari niso črno-bele

"Nam lahko poveste, zakaj ste direktorji omogočili dodatke vsem, torej ne glede na to, ali je nekdo delal na covidnem oddelku ali ne," je zanimalo voditeljico. "Nekaj so neposredno opredeljeni covidni oddelki, pri nas v Mariboru pa je ta nesreča, da je glavna covidna intenzivna enota v središču kirurgije, kar pomeni, da je bila celotna kirurška stolpnica t. i. rdeče območje, v tem območju pa so kirurgi opravljali tudi preostale posege," je odgovoril Vojko Flis, direktor UKC-ja Maribor. Po njegovih besedah ni mogoče črno-belo določati, kje je zelo varno območje, kje pa relativno varno.

Ko se govori o delu zdravnikov zunaj kliničnega centra, sama ustanova nima mehanizma, da bi nadzorovala, koliko in v kolikšni meri lahko delajo zunaj ustanove, še večja zagata pa je zakonodaja, ki je zelo nedorečena, je pojasnil direktor mariborskega UKC-ja. V Tarči so ga vprašali tudi to, kako lahko neki zdravnik poleg dela v mariborski bolnišnici dela še za devet drugih zasebnih zavodov.

"Če govorimo o soglasjih, gre za pravno-birokratsko soglasje. Gre za sivo področje, kjer dobivamo protislovna pravna mnenja," je še pojasnil Flis, ki pa kot direktor potrjuje ta soglasja. Kot so ugotovili novinarji Tarče, pa so zdravniki v zadnjem letu poleg rednega plačila prejemali tudi izplačila po podjemnih pogodbah, ob tem, da jim rednega programa ni uspelo realizirati. "To ne drži v celoti, delali smo čez poletje, ko epidemije ni bilo, do 18. oktobra se je delalo v polnem zagonu in se je lahko delalo po podjemnih pogodbah," se je branil Flis.

Kuštrin: Delalo se je nenormalno veliko

Znotraj covidnih oddelkov so seznami pokazali, da niso vsi prišli do teh vrtoglavo najvišjih plač. To je lahko uspelo le tistim z najvišjimi dohodki in ki so opravili veliko nadur, ki so najbolje plačane – torej delo ponoči, nedelje, prazniki. Ali dopuščate možnost, da so znotraj covidnih oddelkov nekateri delali več kot tisti, ki so dobili višjo plačo? "Težko bi rekel, ker imamo evidenco delovnega časa in prisotnosti. Zdravniki sami sebi ne pišejo plač, to delajo njihovi nadrejeni, tako da kar se tega tiče, če je nekdo bil na covidnem ali navadnem oddelku v nedeljo ali praznik, je pač dobil ustrezne dodatke za neugoden delovni čas," je odgovoril Konrad Kuštrin, predsednik sindikata Fides.

"Obstaja tudi druga stran teh visokih plač. Gre za bruto plače ljudi, ki so imeli 100-odstotni dodatek na plačo, praktično dve plači, delali so nenormalno veliko, treba je povedati, da so bili dopusti prepovedani, da tudi številnim ni bilo omogočeno koristiti pravice iz delavnega prava, najbolj zanimivo pa je, da se ljudje niso nič pritoževali, ker so čutili, da morajo delati," je nadaljeval Kuštrin.

Vrečko: O "pravičnosti" tu ni govora

Darja Vrečko, Sindikat uslužbencev plačne skupine J, je poudarila, da je že ustaljena praksa, da ko se delijo dodatki, je po navadi njihova plačna skupina vedno izpuščena, zato o kakšni "pravičnosti" tukaj ni mogoče govoriti. Nekateri so dobili tudi zgolj 34 evrov dodatka, v kliničnem centru v Ljubljani pa plačna skupina J do zdaj sploh še ni prejela nobenega dodatka. "Seveda je zdravnik tisti glavni šef, ampak ima verjetno vsak tudi podporo, ki jo sestavlja tudi plačna skupina J, mislim, da je ta enota tista, ki rešuje življenja, od čistilke, perice do kuharja, ki je mogoče včasih celo več z bolnikom," je dejala.

"Da se tukaj delajo takšne razlike, je to nedopustno," je še poudarila Vrečkova, ki se tudi sprašuje, zakaj se je vlada odločila, da je ta dodatek vezan na plačo procentualno, zakaj niso določili, da vsi, ki so delali na covidnih oddelkih, prejmejo enake zneske oz. bi določili vsaj neke minimalne in maksimalne zneske.

Vrečkova kot rešitev za skupino J predstavi, da bi morali ves denar, namenjen za dodatke, razdeliti na posamezne plačne skupine, torej točno določiti, kolikšen kos pogače pripada komu. Izogniti bi se morali subjektivnim merilom določanja višine dodatkov, kar se je v praksi pokazalo v tem, da so si občine vsaka po svoje razlagale dodatke, odločitev za prejem dodatkov prav tako ne bi smela biti prepuščena subjektivni oceni direktorjev.

Fakin: Govorimo lahko samo o anomalijah

Nekdanji minister za zdravstvo Samo Fakin je opozoril, da brez pravih podatkov, koliko zdravniki dejansko delajo, ki jih bolnišnice ne zbirajo, evidentirajo se namreč samo ure, lahko govorimo samo o anomalijah – upam, da se bomo iz te izkušnje kaj naučili. Kot je poudaril, so bili dodatki izplačani zakonito. "Če se to komu zdi nepravično, bodo morali to razčistiti znotraj bolnišnic, kolektivov," je dodal. Da smo nekatere zdravnike plačevali dvojno, pa smo po mnenju Fakina zagrešili dve napaki – da nismo na ravni države dosegli dogovora o jasnejših merilih. "Znotraj bolnišnice pa ima menedžment vse orodje, da ljudi razporeja, ker teh podatkov ni, pa tavamo v temi."

"Dokler ne bomo izplačali plačila po opravljenem delu, in ne zgolj po opravljenih urah, bo takšna zmeda in lovljenje ljudi, ali so v službi ali ne, stalna tema," pa rešitev za sedenje zdravnikov na dveh ali več stolih vidi Fakin. Plačilo po delu bi po njegovem mnenju marsikaj rešilo, ampak za realizacijo tega do zdaj ni bilo sodelovanja.

Spodaj vabljeni k ogledu celotne oddaje Tarča.