Poslanko iz skupine Renew so obtožili "političnega lova na čarovnice". Odzvali so se na tvit Nizozemke, ki je pozvala k "politični rešitvi vprašanja Poljske in Madžarske".

Vladi obeh držav sta namreč v sporu z evropskimi institucijami glede spoštovanja demokratičnih standardov in vladavine prava.

Legutko: Delitve v Evropi se poglabljajo

"Odprta vprašanja s poljsko in madžarsko vlado so politične, ne pravne narave. Zato tehnokratski pravni odgovor ne bo razrešil položaja. Potrebujemo politični odgovor. Čeprav se Evropska komisija in Svet EU trudita, ne bosta mogla ne zavzeti stališča," je v sredo zapisala in 't Veldova.

Vodja delegacije na Poljskem vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS) v Evropskem parlamentu Ryszard Legutko je v skupni izjavi s Fideszom protestiral, da "ne morejo sprejeti dejstva, da levica grozi nacionalnim vladam na strankarskopolitični osnovi".

"Vmešavanje v notranjo politiko držav članic močno presega pooblastila Evropskega parlamenta iz pogodb in dejansko spodkopava temelje lojalnega sodelovanja med članicami in institucijami EU-ja," je zapisal in dodal, da tovrstna stališča "samo še poglabljajo delitve v Evropi, kar je za nas nesprejemljivo".

Bo Evropski parlament pravno ukrepal proti Evropski komisiji?

Podobno se je odzval tudi vodja madžarske stranke Fidesz v Evropskem parlamentu Tamas Deutsch.

"Izjava in 't Veldove potrjuje, da dejanski cilj levice pri tako imenovanem mehanizmu pogojevanja s spoštovanjem vladavine prava ni zaščita finančnih interesov Unije, ampak finančno kaznovanje konservativnih vlad. Sredi najhujše zdravstvene in gospodarske krize v Evropi bi morala prevladati enotnost in solidarnost, ne politični lov na čarovnice," je zapisal.

Poljska stranka PiS je sicer v Evropskem parlamentu članica politične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), madžarski Fidesz pa si po izstopu iz največje Evropske ljudske stranke novo evropsko politično družino še išče. Tokrat sta obe stranki prvič izdali skupno izjavo.

Sorodna novica Vladavina prava ne bo pogoj za evropska sredstva, dokler o tem ne odloči Sodišče EU-ja

Evropski parlament je sicer v sredo zagrozil s pravnim ukrepanjem proti Evropski komisiji, če bo ta še naprej odlašala z uveljavitvijo mehanizma pogojevanja črpanja evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Komisiji so v resoluciji dali do 1. junija čas za pripravo smernic za uporabo tega mehanizma.

Evropski poslanci so v resoluciji, ki so jo sprejeli s 529 glasovi za, 148 proti in 10 vzdržanimi glasovi, spomnili, da lahko nespoštovanje načel vladavine prava držav članic ogrozi integriteto proračuna EU-ja.

Ukrepov v povezavi z vladavino prava za zdaj ne bo

Uredba o vladavini prava opredeljuje kršitve vladavine prava, ki jih je mogoče kaznovati z zamrznitvijo evropskih sredstev, in postopek ukrepanja proti kršiteljicam. Obseg uredbe je bil sprva omejen na finančno upravljanje, a so ga v pogajanjih nemškega predsedstva in Evropskega parlamenta razširili na ogrožanje neodvisnosti sodstva, neukrepanje v primeru protipravnih odločitev javnih oblasti ter omejevanja dostopa do pravnih sredstev.

Sorodna novica Pogoj za sredstva EU-ja je spoštovanje vladavine prava – Orban je proti

Poljska in Madžarska sta temu nasprotovali. Za rešitev svežnja za okrevanje EU-ja po pandemiji covida-19 so voditelji članic decembra lani dosegli kompromis v obliki sklepov vrha, ki zamika možnost kaznovanja z zamrznitvijo sredstev zaradi kršenja načela vladavine prava do odločitve Sodišča EU-ja o zakonitosti tega ukrepa.

Kompromis namreč predvideva, da Evropska komisija ne bo predlagala ukrepov v skladu z uredbo, dokler ne bo ob upoštevanju omenjenih načel pripravila usmeritev za uporabo mehanizma pogojevanja. Usmeritve pa bo dorekla po odločitvi Sodišča EU-ja.

Poljska in Madžarska sta sredi meseca na Sodišče EU-ja ločeno vložili pritožbi, s katerima to uredbo izpodbijata.