Gost oddaje Politično s Tanjo Gobec je bil Jelko Kacin, državni sekretar, nacionalni koordinator za logistični del akcije množičnega cepljenja proti covidu-19.

Do nedavnega ste bili vladni govorec za covid-19. Maske na prostem so bile obvezne 11 dni, zdaj ne več. Član svetovalne skupine za covid-19, epidemiolog Mario Fafangel, je dejal, da je bilo to najbolj nerazumljivo zaprtje države (lockdown) oz. epska napaka.

Kadar koli vidim gospoda Fafangla, nosi masko. Podnevi in ponoči. Povsod. Ali se to nanaša na maske ali se nanaša na kaj drugega, ne vem. Maske so za zdaj najučinkovitejše protiorožje, zlasti ko gre za različice virusa. Še vedno veljajo maske v vseh zaprtih prostorih. Zato imam tudi jaz danes tukaj masko. Res pa je, da je vlada medtem na predlog svetovalne skupine spremenila semafor in je prilagodila to poletnim razmeram, poletnemu času, zato so nekateri ukrepi drugače zasnovani.

Strategija cepljenja se hitro spreminja. Najprej je bila mišljena po starosti. Med 80. in 84. letom starosti je precepljenih starostnikov skoraj 50 odstotkov. Deset let mlajši, od 70 do 74 let, pa samo štirje odstotki. Zakaj se strategija tako spreminja? Ali se strategija prilagaja dobavi cepiva?

Strategija še vedno gre po starosti. Morate pa upoštevati, da gre za dva odmerka. Če ne cepimo s cepivom AstraZenece, kjer je do drugega odmerka tri mesece, če cepimo samo s Pfizerjevim cepivom, potem je treba velik del pošiljke Pfizerja in Moderne rezervirati za drugi odmerek. Zato so to potem polovične količine. Pfizer zdaj močno, na podlagi naših sklenjenih pogodb in povečanih kapacitet, povečuje te dobave. Tako da v teh tednih dobivamo od 42.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva na teden. To so velike pošiljke. V juniju bomo že na 75 tisoč odmerkih na teden.

EMA je odobrila cepivo AstraZenece. Države zdaj dajejo napotke zdravstvenim ustanovam za cepljenje pod 65 ali 50 let. Kaj to pomeni za zaupanje v cepivo? Kot so nam sporočili z NIJZ-ja, je bilo samo prejšnji teden 19.000 odmerkov cepiva AstraZenece že naročenih, vendar je bilo zavrnjenih, ker so se ljudje premislili.

Niso bili zavrnjeni, niso bili aktivirani. Torej imamo cepivo, s katerim lahko cepimo, zato je realno pričakovati, da bomo v tej cepilni strategiji lahko spuščali starost hitreje navzdol. Če se ljudje ne bodo želeli cepiti, potem bo pač treba in je korektno pozvati mlajše, da se pridejo cepit s tem cepivom.

Zgodba z AstraZeneco. Omenja se tudi ozadje, češ da je tako poceni, da se jo poskuša izriniti. Proizvajalci cepiv tekmujejo med seboj na tak način?

Rekel bi, da je vendarle ena velika razlika. V tem primeru gre za švedsko podjetje in za oxfordsko univerzo, ki – kot kaže – nista najboljša kombinacija, ko gre za promocijo in za trženje ter za vso logistiko. Imajo težave s količinami, imajo težave z dobavami, s transportom. Hkrati pa se seveda potem konkurenca tudi spravi nanje. Na drugi strani imamo Pfizer, ki je poskrbel za samopromocijo. Poskrbel je za velike količine cepiva v Izraelu, ki velja za izredno uspešno državo, in to je najboljša promocija za njihovo cepivo.

Pfizer in Moderna. Kako velika je bila napaka, da smo se konec decembra lani odrekli možnosti, da dobimo približno pol milijona odmerkov teh dveh cepiv, ki sta dobavljeni takrat, ko rečejo, in v količinah, kot rečejo.

Ko je bilo ugotovljeno, da takrat ni bilo slovenske prijave, je predsednik vlade reagiral, ker je prevzel funkcijo ministra za zdravje, in zahteval dodatno prijavo. Prijavili smo se. Naša prijava je bila upoštevana, tako da smo najprej decembra podpisali prvo pogodbo za 924 tisoč odmerkov, v nadaljevanju, prav na podlagi te dodatne pogodbe oziroma zaprosila, smo podpisali pogodbo še za 912 tisoč odmerkov.

Ampak to pride šele konec leta?

Ne, prihajajo zdaj, v tej in drugi pogodbi pride 342.000 odmerkov v tem drugem kvartalu in 342.000 v tretjem kvartalu. Prejšnji teden smo zagotovili še 46.812 odmerkov na podlagi tega jesenskega dela, ki prihaja predčasno, in delamo še pri drugih projektih.

Kdo pravzaprav podpisuje te pogodbe, kdo naroča to cepivo v imenu države? Ko so mediji poročali, da smo se temu odrekli, so rekli, da odloča strokovna skupina na ministrstvu za zdravje. Strokovnjaki so rekli, da niso ničesar predlagali in da so bili za cepivo, ki je takoj na voljo.

Ministrstvo za zdravje.

Zagotovo veste, da se da priti na cepljenje, na cepilno mesto, pa nisi vpisan in te cepijo. Lahko pa si prijavljen in te ne cepijo. Kočevje vam je predlagalo informacijski sistem za zbiranje prijav, kot ga imajo oni. Ali bi to delovalo na državni ravni?

Težave so nakopičene v zdravstvu desetletja, zato tega enotnega informacijskega sistema pač ni. Občine se med seboj razlikujejo in tudi zdravstveni domovi, osnovno zdravstvo se med seboj razlikuje. Bolnišnice delajo vsaka posebej. Tega enotnega sistema, dovolj enotnega sistema ni. Na drugi strani pa imamo težavo, da so se ljudje že decembra prijavljali za cepljenje na e-upravo in teh podatkov na žalost še vedno ni dovoljeno posredovati zdravstvenim domovom. Pooblaščenka za informacije javnega značaja je začasno ustavila in onemogočila posredovanje teh podatkov uporabnikom. To je nemogoča odločitev. Ampak dokler je tako, je težko narediti čudeže. Je pa res, da se posebej v manjših občinah znajo organizirati. Predvsem pa so uspešni tisti, ki so proaktivni. Tisti, ki kličejo, ki sprašujejo, in potem na tej podlagi dobijo tudi bistveno več prijav.

Kočevje ste kar malo okarali, ker so cepili pač toliko, kot so imeli cepiva. Prav zato smo NIJZ spraševali, kako je takrat delil cepivo. Rekli so, da so imeli takrat na začetku marca tako malo cepiva, da ga niso glede na povpraševanje pošiljali, ampak proporcionalno glede na populacijo. Kočevje je lahko precepilo populacijo. Ljubljana, ki ste jo kritizirali, da se ne zna organizirati, pa zelo malo.

Težko se opredeljujem do teh podatkov. NIJZ je strokovni organ in mu je treba pri tem verjeti. Mi želimo, da se nadzira cepljenje, zato je zdravstveni inšpektorat, zdaj pod novim vodstvom, začel sistematično slediti dogajanju na cepilnih mestih. Vedno, ko je cepilno mesto odprto, se oglasi tudi inšpektor ali inšpektorica in zadeve nadzira. Naslednji teden pričakujemo prvo novo celovito poročilo in potem bomo lahko povedali kaj več glede tega. Ampak dejstvo je, da so si razlagali marsikje stvari po svoje. Dejstvo je, da ni zdaj naš cilj kaznovanje, ampak aktiviranje sistema, ki bo deloval brez prehitevanj.

Kaj za vas pomeni preskakovanje vrst, tako da pokličejo na cepljenje znance ali prijatelje?

Predvsem je to vprašanje morale in etike zdravstvenega osebja, ki to počne. Na drugi strani pa je seveda treba jasno brati navodila, ki so jih imeli v zdravstvenih domovih oziroma na cepilnih mestih. Nujno je treba takoj porabiti Pfizerjevo cepivo. Pri cepivu AstraZenece ni treba isti dan porabiti cepiva. Lahko počaka en dan, en teden ali pa tudi en mesec, ker je stabilno cepivo. Torej ni treba klicati tistih mimo vrste, da bi prišli reševat problem. Treba je cepiti tiste, ki so na vrsti.

Kdaj se bodo tisti, ki se želijo cepiti, lahko postavili v vrsto in bodo tudi cepljeni? Pred poletjem?

Pred poletjem vsi, ki bi se radi cepili, še ne bodo na vrsti. Cepimo starejše od 18 let, otrok za zdaj še ne cepimo. To pomeni 70 odstotkov naše populacije. Zdaj dobimo v kratkem tudi cepivo podjetja Janssen, kjer bo zadoščal samo en odmerek. V tem četrtletju, do konca junija, bomo 250.000 državljanov cepili s tem cepivom, poleti vsaj toliko, če ne še več. Tako da bomo te zamude v dobavah nekako poskušali uloviti v mesecu juliju.