"V čast mi je, da sem danes tu, kjer so se začeli zametki naše avtonomnosti, zametki slovenske pokončne drže. Kjer so Danilo Zelen, Ferdo Kravanja in Anton Majnik pokazali, kaj pomeni veličina človeka," je na državni proslavi na Mali gori nad Ribnico ob dnevu upora proti okupatorju povedal slavnostni govornik, gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Državne slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša.

Kot je dejal, je bilo slovensko odporništvo v resnici vedno pomemben steber naše identitete. "Ko so bili ogroženi naš jezik, naša kultura, naš način življenja, smo znali vstati in se postaviti v bran tega našega največjega bogastva. Znali smo obraniti svoje ozemlje, svoje premoženje. Pogosto smo v zgodovini pokazali, da znamo kot narod prepoznati klic svojega časa, in da se znamo na ta klic tudi ustrezno odzvati," je dodal.

Ocenil je, da je spoštovanje na tej točki nujno, vendar ne tudi zadostno, in da moramo ta neprekinjeni tok prizadevanj za slovenstvo, ki se je zaokrožil pred 30 leti, nadaljevati.

"Zgraditi moramo široko razvojno fronto"

"Jaz dobro vem, kdo je zmagal v vojni. In ob takih dnevih je to pomembno povedati. Ker za to takšni dnevi tudi so. Pri nas pa prevladuje praksa, ki ni ravno zdrava za nacijo. Praksa, da se spomin na ta sveti čas naše zgodovine iz dneva v dan zlorablja za politikantstvo in zdraharstvo. To za nikogar, ki to počne, ne more biti poklon tem, v imenu katerih to počne," je menil Počivalšek.

Prepričan je, da je, če želimo ponoviti poteze svojih staršev, odgovoriti na klic svojega časa, potem zdaj res zadnji trenutek, da se vsi skupaj povežemo v psihološkem, družbenem in gospodarskem okrevanju. Pri tem je pozval, da več pozornosti namenimo tistemu, kar nam je skupnega in na čemer lahko gradimo razvoj in standard ljudi, ne pa tistemu, kar nas razdvaja in danes ni več bistveno.

Da bomo zagotovili okrevanje gospodarstva in družbe kot celote, moramo zgraditi široko razvojno fronto, je menil Počivalšek. Zdaj je tako po njegovih besedah čas, "da se poenotimo vsaj glede razvojne vizije in se s to razvojno fronto poklonimo svojim prednikom, ki so se v ključnih trenutkih odzvali na klic svojega časa in naredili prave poteze za slovenski narod".

Pahor: Več stvari nas povezuje, kot ločuje

"Najpomembneje je, da se poslušamo, slišimo in upoštevamo. Tudi, da se spoštujemo. Za prihodnost naše skupnosti je odločilno, da lahko vsak pove svoje stališče. To pravico ima vsak in ta mu ne more biti kratena, niti ko gre za razmere, ki smo jim danes priča," je v nagovoru državljanom ob državnem prazniku dejal predsednik republike Borut Pahor.

V demokratični politični kulturi gre po Pahorjevih besedah za to, da poskušamo med različnimi stališči iskati skupne značilnosti in stvari, ki nas povezujejo. "Drugače ne bi bili skupnost. Več stvari nas povezuje, kot ločuje," je dejal.

Poudaril je, da smo šli Slovenci zlasti med drugo svetovno vojno skozi veliko preizkušenj. Po njegovih besedah je zato pomembno, da si kot skupnost prisluhnemo ne glede na razlike in da se odzivamo na nevarnosti, kot so vojna in vojne grozote. Spomnil je tudi na leto 1991, ko je Slovenija iz osamosvojitvene vojne prišla kot zmagovalka, kar je pripisal medsebojni povezanosti.

Poudaril je pomen slovenskega partizanskega gibanja med drugo svetovno vojno. "Takrat se je velika večina domoljubov, pogumnih ljudi, vizionarsko postavila za svobodo slovenskega naroda. Ustanovila je partizansko gibanje, ki je skupaj z zavezniškimi silami in s pomočjo mednarodne skupnosti Slovenijo tudi osvobodilo. Nihče nima pravice pozabiti, da je slovensko partizansko gibanje samo in z zavezniki prispevalo za to državo, brez njega slovenski narod ne bi bil svoboden in brez njega ne bi bil potegnjen zgodovinski lok, ki je omogočil slovensko državnost," je opozoril.

Podaril je, da si za več sožitja prizadeva predvsem zato, ker ocenjuje, da je mogoče živeti tudi z različnimi pogledi glede polpretekle zgodovine, "a hkrati živeti drug z drugim in ne drug mimo drugega". "Za to mi gre pri spravi, da kljub različnim pogledom živimo skupaj kot skupnost, ki se spoštuje, ki je sposobna v demokratičnem dialogu najti rešitve za vse naše težave," je pojasnil.

Sorodna novica 80 let OF-a: "Leta 1941 je šlo za to, da Slovenci izginemo"

Križman: Sprava ne more biti napisana tako, da zmanjšujemo pomen partizanskega boja

Državljane je skupaj s Pahorjem nagovoril tudi predsednik Zveze združenj borcev NOB Marijan Križman, ki je opozoril na pomen partizanskega gibanja. "Partizanski boj je prinesel mir, svobodo in solidarnost, prinesel pa je tudi podlago za ustanovitev države, v kateri danes živimo in kateri se bomo posvetili čez dober mesec dni, ko bomo proslavili 30. obletnico Slovenije," je dejal.

Kritičen je bil do vlade, ker njihovih predstavnikov ni povabila na popoldansko državno slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju na Mali Gori. "Bolj zares kot za šalo – nekateri člani te vlade izključujejo druge, ko vladajo, in izključujejo sebe, ko vladajo drugim. Tako ne bomo nikoli prišli do pomiritve," je opozoril.

Glede sprave pa je dejal: "Sprava ne more biti napisana tako, da izenačujemo domobrance in partizane, da ločujemo partizane in komuniste in tako da zmanjšujemo pomen partizanskega boja ter da poskušamo uravnotežiti z domobranci vse tisto, kar se je v 2. svetovni vojni zgodilo, in s tem zmanjšati pomen."

Še pred nagovorom je Pahor skupaj s Križmanom položil venec k spomeniku OF-a v Rožni dolini.

Zorčič: Dan upora priložnost, da se spet spomnimo na brezpogojno zavezanost temeljnim vrednotam sodobne demokratične družbe

Venec je tja dopoldne položil tudi predsednik DZ-ja Igor Zorčič.

Zorčič je v poslanici zapisal, da se danes spopadamo z drugačnimi izzivi kot pred 80 leti, pri tem pa je za pravilnost odločitev pomembno zavedanje o naši brezpogojni zavezanosti temeljnim vrednotam demokratične družbe. Dan upora proti okupatorju je priložnost, da se na to znova spomnimo.

Spomnil je, da je bila pred 80 leti v Ljubljani ustanovljena Protiimperialistična fronta, pozneje preimenovana v Osvobodilno fronto slovenskega naroda, kar je za seboj pustilo močna zgodovinska sporočila.

"Najprej o tem, kako pomembna je bila enotnost predstavnikov različnih politik in družbenih skupin ob soočanju z bližajočo se fašistično pošastjo. In drugo, da je za tovrstne odločilne premike potrebna izjemna hrabrost, saj smo se uprli veliko močnejšemu sovražniku, pred katerim je trepetal ves svet," je zapisal. S temi odločitvami in dejanji so se Slovenci po njegovih navedbah "nedvomno postavili na pravo stran zgodovine, med tiste države in narode, ki so prepoznali vso monstruoznost fašistične ideologije in njenih načrtov o urejanju sveta, utemeljenih na rasizmu, ksenofobiji, antisemitizmu ter uničevanju vsega drugačnega".

Opozoril je, da se danes spoprijemamo z drugačnimi izzivi in drugimi nevarnostmi, ki vsak dan zahtevajo presojanje, kaj je prav in kaj ni. Pri tem je za pravilnost odločitev pomembno zavedanje, "da moramo pri upravljanju države zasledovati cilje in politike, ki stavijo na dolgoročno stabilnost in blaginjo državljanov, ščitijo naše temeljne pravice in svoboščine ter krepijo ugled naše Slovenije v mednarodni skupnosti". Dan upora proti okupatorju je zato vnovična priložnost, "da se skupaj ponovno spomnimo na našo trajno in brezpogojno zavezanost temeljnim vrednotam sodobne evropske demokratične družbe, za katero smo se Slovenci odločno in enotno opredelili", je zaključil.