Na njegovi rojstni domačiji na Muljavi že vse leto potekajo številne dejavnosti.

Rodil se je 4. maja 1844 in odraščal z zgodbami vaškega življenja in pripovedkami, ki mu jih je pripovedoval dedek. Te je leta 1863 zbral v zbirki Spomini na deda. Že pri 17 letih pa je objavil prvo avtorsko pripovedko – Pripovedka o beli kači.

Po maturi na ljubljanski gimnaziji (1865) se je odločil za študij slavistike in klasične filologije na dunajski univerzi, ki pa ga zaradi finančne stiske ni dokončal, zato se je posvetil pisateljevanju in novinarstvu. Z ustvarjanjem skoraj vseh pripovednih oblik je odločilno vplival na razvoj slovenske novele, povesti, romana in črtice.

V svojih delih je obravnaval predvsem zgodovinske teme, pri katerih se je naslanjal na prikazovanje kmečkega in meščanskega življenja. V pripovedih, kot sta Tihotapec (1865) in Sosedov sin (1868), je na podlagi realističnih prvin obravnaval problematiko socialnih razmer na slovenskem podeželju.

V zbirki Cvetje iz domačih in tujih logov je leta 1866 objavljal roman Deseti brat, ki velja za prvi izvirni slovenski roman.

Urednik Slovenskega naroda v Mariboru
Od leta 1868 je bil sourednik in pozneje urednik Slovenskega naroda v Mariboru ter urednik slovansko usmerjenega časopisa Südslavische Zeitung v Sisku. Pomagal pa je tudi pri urejanju Zvona in pisal za Slovenski narod, piše na spletni strani Jurčičeve domačije.

V času pisateljskega delovanja je napisal še kratko pripoved Telečja pečenka, romane Doktor Zober, Med dvema stoloma, Lepa Vida in Cvet in sad, prvo slovensko tragedijo Tugomer in dramo Veronika Deseniška. Pri 37 letih je izgubil boj z jetiko – tako je njegov zadnji roman Rokovnjači dokončal Janko Kersnik.

Letošnje leto je vlada razglasila za Jurčičevo leto. Predlog za razglasitev spominskega leta je ministrstvu za kulturo podala Občina Ivančna Gorica. Na sporedu je več dogodkov po vsej Sloveniji, med drugim se obeta tudi simpozij, ki ga pripravljata Cankarjev dom in Filozofska fakulteta v Ljubljani.

Na predvečer obletnice Jurčičeve smrti so se mu s spletnim dogodkom z interpretacijo njegovih misli poklonili kulturni ustvarjalci iz ivanjške občine. Župan občine Ivančna Gorica, Dušan Strnad, je poudaril pomen spominjanja, ohranjanja, sodelovanja in povezovanja. Prav slednje je tudi osrednje geslo vseslovenskega Jurčičevega leta – Jurčič nas povezuje. Gledalce je v prazničnem letu povabil na obisk Jurčičeve domačije na Muljavi ali k prebiranju kakšnega od njegovih del.

Mesec maj v znamenju praznovanja
Sicer pa mesec maj vse od nastanka Občine Ivančna Gorica mineva v znamenju Josipa Jurčiča. Občina si je namreč za občinski praznik izbrala 29. maj, to je dan, ko je leta 1871 Josip Jurčič postal urednik časnika Slovenski narod, takratnega osrednjega slovenskega časopisa, so sporočili z občine.

Kratek spletni dogodek Jurčičeve poslanice je dostopen na tej povezavi.