Številni izmed ukrepov, ki se nanašajo na kulturno dejavnost, so v precejšnjem nesorazmerju s tistimi, ki so veljali oziroma veljajo za gospodarstvo. V zadnjem času je bilo neredko slišati vprašanja, kot je: "Zakaj je lahko v trgovskih središčih in na terasah lokalov vse polno obiskovalcev, predstavo na manjšem odru pa si lahko ogledata dva gledalca?"
Leto dni v znamenju odpovedi in finančnih težav
Ukrepi za zajezitev epidemije so še posebej samostojne kulturne ustvarjalce postavili pred številne izzive, saj se spopadajo z odpovedmi projektov in posledično s finančnimi težavami. Znani so primeri, ko denimo organizator koncertov dela kot prevoznik pošiljk v Nemčijo, slovenski mojstri osvetljave in odrski delavci pa v Avstriji postavljajo gradbene odre.
Kaj prinaša sveža omilitev ukrepov
Vlada je na seji o epidemioloških ukrepih po posvetu s strokovno svetovalno skupino v sredo sprejela omilitve ukrepov tudi pri kulturnih prireditvah. Pogoj za obisk prireditev bo predložen negativni izvid testa, dokazilo o prebolelosti ali cepljenosti – t. i. PCT-pogoj, ki se v očeh nekaterih zdi zelo škodljiva omejitev. Sedišča bodo lahko zasedena 50-odstotno, v primeru stojišč pa je pogoj 10 kvadratnih metrov na obiskovalca, če dogodek poteka na prostem, in 20 kvadratnih metrov, če poteka v zaprtem prostoru.
To je bila tudi tema oddaje Tarča, v kateri so sodelovali direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič, direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc in glasbenik Sašo Gačnik - Svarogov.
Kultura kot pomembna podporna gospodarska dejavnost
Da kultura ni parazit države, temveč je postala pomembna gospodarska panoga, je v uvodu poudaril Srpčič. "Vse razvite družbe, ki so civilizirane in kulturne, veliko vlagajo v kulturo, saj so ugotovile, da gre za izjemno pomembno podporno gospodarsko dejavnost."
Opomnil je, da je sicer verska svoboda ustavna pravica, vendar so tudi človekove pravice zagotovljene z ustavo. "Kar nekomu pomeni vera, pomeni drugemu kultura," je dejal. Dodal je, da so ljudje zmedeni in obupani zaradi nenehnega ter pogosto tudi nerazumnega spreminjanja ukrepov in se zato začnejo upirati. "Ni komunikacije, ni zaupanja," je še dejal Srpčič.
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je zanikala trditev iz uvodnega prispevka, da bi bila pri nas v času epidemije kultura zaprta, saj po njenih besedah niso mogle delovati zgolj uprizoritvene dejavnosti. Dejala je, da je "pobudo za sproščanje že na samem začetku podalo ministrstvo za kulturo", ki je predlagalo, da se kulturne prireditve iz zelene prestavijo v rumeno fazo, na podlagi česar so pripravili ustrezna izhodišča.
Glede načrtovanja nastopov je glasbenik Sašo Gačnik - Svarogov povedal, da je zelo težko kaj načrtovati z danes na jutri, saj vsak tovrsten projekt potrebuje nekaj časa, da se zažene in s sabo vsakič prinese tudi stroške. Kot zasebnik se preživlja na trgu, povedal je, da je epidemija prinesla stiske tako na finančnem, ustvarjalnem kot osebnem področju. Gačnik - Svarogov s partnerico vodi družinsko podjetje, ki se ukvarja z organizacijo dogodkov, tako sta imela lani od 80- do 90-odstotni upad dohodkov. "Številni, ki so dejavni na glasbenem področju, doživljajo hude psihološke krize," je še dodal.
V nasprotju s kulturnimi dejavnostmi so bile gospodarske bistveno manj omejene, tudi v času, ko so bile zaprte šole. Po besedah Ignacije Fridl Jarc je "gospodarstvo tisto, ki je prispevalo v proračun in omogočalo izvrševanje vseh teh interventnih ukrepov in izplačevanje sredstev, tudi za kulturnike". Državna sekretarka je tudi zanikala trditev društva Asociacija, da gre v primeru ukrepov, ki se nanašajo na samozaposlene v kulturi, za ignoranco in za namero slabitve tega sektorja.
Dvolična naravnanost do kulturnikov
Glede na to, da je zdajšnji proračun ministrstva za kulturo rekordno visok, je direktor ptujskega gledališča pozval, naj se ga izkoristi za aktivacijo dejavnosti tudi z vzpostavitvijo infrastrukture in možnosti za delo kulturnikov. "Aktivacija v kulturi je bila vsekakor prepozna," je dodal Vladimir Rukavina. O ukrepih bi se morali pogovarjati strokovno, in ne na področju političnega: "Bodimo enakopraven partner stroki, naj se to dogaja javno," direktor Narodnega doma Maribor je opomnil tudi na pomembnost kulture za duhovni blagor ljudi.
"Dokler nas je družba potrebovala in smo se v dobrodelne namene odpovedovali honorarjem, smo bili prvi na seznamu. Zdaj pa, ko mi potrebujemo družbo, da bi nas podprla, naletimo na gluha ušesa. Želimo si samo konstruktivnega dialoga," je sklenil Gačnik - Svarogov.
Celotno oddajo Tarča: Kulturna dejavnost med epidemijo si lahko ogledate v priloženem videoposnetku:
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje