Med nogometno kariero je bila uspešna tudi na akademskem področju, saj se lahko pohvali z doktoratom iz biomedicine. Pred dnevi pa je prevzela novo vlogo, z nogometnim klubom Domžale namreč sodeluje kot videoanalitičarka.

S Tjašo Tibaut smo se v domžalskem športnem parku pogovarjali o razlogih za zaključek kariere, delu videoanalitika in povezavah z biomedicino, pa tudi o prihodnosti ženskega nogometa pri nas.

Potem ko je vrsto let igrala v Sloveniji, se preizkusila tudi v Italiji in na Islandiji, pa je marca nogometne čevlje pospravila v kot. Večino svoje kariere je nekdanja državna reprezentantka nosila dres Pomurja, s 319 zadetki pa je tudi najboljša strelka v zgodovini slovenske ženske prve lige.

Že med študijem je iskala povezave med športom in akademskim znanjem, vse skupaj je pred časom združila v analitiko v nogometu. Raziskovalna žilica in želja po izobraževanju pa sta jo pripeljali tudi do tega, da se bo že v poletnih mesecih lotila tudi pridobivanja trenerske licence.

Izzivov nekdanji nogometašici, ki je v slovenski izbrani vrsti, katere dres je oblekla 49-krat, dosegla 8 zadetkov, torej nikakor ne manjka.

Pred kratkim ste se precej tiho in na hitro poslovili od igralske kariere, zdaj pa že našli tudi nove izzive. Zakaj ste se odločili za konec kariere in kakšen je bil prehod na nove zadolžitve?
Glavni razlog za prenehanje igranja je bilo predvsem pomanjkanje motivacije. Vedno sem stremela k temu, da bi se slovenski ženski nogomet razvijal in napredoval, da bi igralke, ki smo nadpovprečne, poskušale vztrajati in igrati. Vse to mi je kar nekaj časa uspevalo. A ko prideš do nekega mejnika, ko si osvojil vse, kar se je dalo osvojiti, in ko ti slovenska liga ne more ponuditi nečesa več, tako za treniranje kot tudi za preživetje, potem … Začutila sem, da je prišel čas, da naredim korak naprej. Vedela sem, kaj želim, tako da mi ni bilo težko.

Že ko ste odhajali v tujino, ste na družbenih omrežjih zapisali, da boste nekoč znanje, ki ste ga pridobili, vrnili Sloveniji. In prav to ste zdaj začeli tudi uresničevati.
Nisem si mislila, da se bo to zgodilo tako hitro. Ampak tudi ta situacija, v kateri smo se znašli, me je pripeljala do tega in nekako to jemljem še kot dodaten znak, da dejansko spadam sem, v Slovenijo, in da tukaj poskrbim za napredek tako ženskega kot moškega nogometa. Hitro sem se vrnila iz tujine in zdaj sem tu v drugačni vlogi. Priznam, da ni lahko, pogrešam nogomet, še bi igrala, če bi bilo to mogoče, ampak stvari so se odvile, kot so se, in pred mano so novi izzivi.

Zakaj ste se odločili, da kot videoanalitičarka sodelujete z domžalskim nogometnim klubom? Ali razlog tiči tudi v njihovi akademiji?
SPINS-u (Sindikatu profesionalnih igralcev nogometa Slovenije, op. a.) sem predstavila projekt, s katerim bi želela pomagati slovenskemu nogometu, in sindikat je potem navezal stike s klubi. Odzvali so se v Domžalah in tako sem začela sodelovati z njimi. Sem Prekmurka in Prekmurje ima v mojem srcu posebno mesto, ampak za zdaj se mi je tu ponudila priložnost, zagrabila sem jo, kajti pomembno mi je, da se učim in napredujem. Menim, da sem zdaj na pravem mestu, kajti kaže, da imajo tu v Domžalah tudi največ znanja glede mladinskega pogona.

Kako je vaše delo videti v praksi?
Delo sem prevzela pred dobrima dvema tednoma in najprej smo postavili smernice, na podlagi katerih bi lahko čim bolj pomagala akademiji. Moj prispevek pri razvoju in napredku je povezan predvsem z analizami tako domače ekipe in igralcev kot tudi tekmecev ter priprave katere koli od mlajših selekcij na prihajajoče tekme. Analiziram videoposnetke srečanj, svoja opažanja posredujem trenerjem, ki se potem odločijo, kako bodo te podatke uporabili.

Bi lahko rekli, da se tovrstni podatki v Sloveniji za zdaj še premalo uporabljajo, kajti v tujini je to že precej bolj razvito?
Saj ravno zato je tudi bil moj namen, da to poskušam razvijati in uveljavljati v Sloveniji, ampak ni lahko. Trudim se od septembra, najprej sem želela pomagati ženskim klubom, vendar imajo klubi v ženski ligi druge težave in si tega še ne morejo privoščiti, tako da sem se zdaj vključila v moški nogomet. Zdi se mi, da tem podatkom še ne namenjamo dovolj pozornosti in poudarka, mogoče tudi zato, ker se nogometni svet še ne zaveda, koliko lahko te zadeve prispevajo k napredku. Prakse iz tujine so pozitivne, prav tako tudi odzivi trenerjev in igralcev. Verjamem, da lahko to pozitivno vpliva tudi na slovenski nogomet in da bom na neki način s tem pomagala nogometni akademiji v Domžalah, igralcem in trenerskemu štabu. Obenem pa upam, da se bodo tudi preostali klubi v Sloveniji začeli zavedati pomembnosti tega dela in da se bo to vse bolj uveljavilo tudi pri nas.

Koliko vam pri tem lahko koristijo osebne izkušnje, tako igralske kot tudi akademske, in ne nazadnje izkušnje predajanja znanja na mlajše iz časa vaše igralske kariere?
Igralske izkušnje mi zagotovo pomagajo pri razumevanju nogometne igre, veliko lažje mi je, ker vem, na kakšen način igralci razmišljajo in kako odreagirajo v določenih situacijah med tekmo. V pomoč pa mi je tudi akademsko znanje, tako zaradi samodiscipline, ki je pomembna tudi v športu, kot tudi zaradi dela s podatki in raziskovalnega duha. Ta te vodi k temu, da resnično želiš priti nečemu do dna, doseči cilj, ki si si ga zastavil. Vse te stvari so ravno to, kar po mojem mnenju analitik potrebuje. Tudi sama sem se morda nekaj časa iskala, ker analitike nisem poznala, vendarle gre za precej novo področje, ki se je bolj začelo uveljavljati v zadnjem desetletju, najprej v Angliji, potem pa tudi drugje po Evropi.

Kdaj je vas potegnilo v te vode? Morda med študijem, ko ste analizirali različne podatke? Lahko morda potegnete tudi kake vzporednice z biomedicino?
Neposredne povezave z biomedicino sicer ni, je pa res, da sem na fakulteti oziroma na tretji stopnji študija ogromno delala s podatki, veliko sem delala z računalnikom in ravno ta računalniški pristop je bil tisti, ki me je zanimal tudi že prej. Obenem pa me je zanimalo tudi, kako funkcionira življenje. Študij biotehnologije in potem na tretji stopnji biomedicine je bil torej bolj povezan s tem, da sem iskala odgovore na vprašanja, kako poteka življenje. Takrat analitike še nisem poznala. Odraščala sem v družbi in v času, ko je veljalo, da ženska ni za nogomet, ko ženska ni mogla preživeti od nogometa. Šele pred nekaj leti sem te stvari začela dojemati drugače in šele takrat sem začutila, da je priložnost za to, da če se bom učila in nabirala izkušnje, lahko pridem tudi v nogomet in od tega tudi živim in to je to, kar si želim.

Začeli ste v nogometu, a če sem vas prav razumela, bi v prihodnosti želeli to znanje prenesti tudi v druge športe?
Ja, ampak to je dolgoročno zastavljen cilj. V tem trenutku še niti o nogometu ne vem vsega, kar bi si želela. Bila sem igralka, zdaj opravljam delo analitika, poleti pa bom opravljala še trenersko licenco, da pridobim še druga znanja, ki jih zdaj še nimam. Tudi moj pogled na nogometno igro je zdaj drugačen. Prej sem res omenila, da mi igralske izkušnje pomagajo, vendar pa moram poudariti, da nikoli nisem bila zunanja opazovalka. Vedno sem bila igralka, bila sem del igre in takrat stvari dojemaš popolnoma drugače, kot pa jih dojema zunanji opazovalec. Z delom, ki ga opravljam zdaj, in s trenersko licenco pa želim pridobiti še te izkušnje opazovanja z druge strani in analiziranja situacij na drugačen način. Kot igralka sem vedno veliko razmišljala o nogometu, ampak zdaj to počnem veliko bolj svobodno. Kot igralec moraš biti tam, upoštevati navodila in delati to, kar ti rečejo drugi. Pri tem delu, ki ga opravljam zdaj, pa podajam svoje mnenje, posredujem podatke in potem se drugi odločijo, kako jih bodo uporabili.

Trenutno sicer delujete v moškem nogometu, kako pa vidite prihodnost ženskega nogometa v Sloveniji?
V ženskem nogometu se stvari sicer premikajo, vendar prepočasi. Menim sicer, da se bodo začele odvijati hitreje, ker mednarodne organizacije dajejo velik poudarek prav temu področju. Slovenska krovna organizacija je sicer pokazala interes, ampak če bi želeli, da se ta panoga pri nas razvija hitreje, da napreduje, potem bi bilo potrebno še več. Kot že rečeno, pa zdaj, ko ves svet vedno bolj začenja spoznavati ženski nogomet, ko vidi, da dekleta znajo igrati kakovosten in atraktiven nogomet, lahko pričakujemo hitrejši napredek tudi na tem področju. Vsaj upam, da bo res tako.