Decembrske iskrice
Podpredsednik vlade Matej Tonin je ob seji vlade na Twitterju sporočil, da je vlada tokrat obravnavala tudi zakon o dolgotrajni oskrbi in PKP 9, ki naj bi ju vlada sprejela na seji prihodnji teden.
Vlada pa je sprejela uredbo o STA-ju. V sporočilu za javnost je vlada navedla, da uredba o opravljanju javne službe Slovenske tiskovne agencije podrobneje ureja opravljanje javne službe in financiranje STA-ja ob upoštevanju sklepa Evropske komisije.
Za izvajanje uredbe je vlada pooblastila urad vlade za komuniciranje (Ukom), uredba pa opredeljuje vrste in obseg storitev javne službe, določitev nadomestila za opravljanje javne službe ter sklenitev letne pogodbe.
Veselinovič: Vlada podaljšuje agonijo STA-ja
Direktor STA-ja Bojan Veselinovič je v odzivu na sprejetje uredbe zapisal, da vlada nadaljuje "igre brez meja" s Slovensko tiskovno agencijo. Za 45 dni je podaljšala agonijo agencije, saj mora najprej miniti 15 dni od objave v uradnem listu za uveljavitev, nato pa si lahko Ukom vzame 30 dni časa za raziskavo trga, s katero bo ugotavljal, ali lahko kdo ponudi nižjo ceno za vsako od javnih storitev STA-ja. "Zaposleni in vodstvo družbe lahko računajo edino še na razsodnost pravosodnih organov," je sklenil.
"Čeprav ima STA že vzpostavljen nadzorni svet, ki ga je imenoval DZ, bo zdaj o izpolnjevanju zakonskih obveznosti dejansko odločal kar direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom). Uredba je bila sprejeta tudi ob odsotnosti vsakršnega dialoga in soočenja argumentov ter tik pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU-ja," so še izpostavili v sporočilu za javnost, pod katerega so se podpisali uredniški kolegij, svet delavcev, zastopstvo uredništva in sindikat novinarjev STA-ja.
Vladna uredba o STA-ju je po oceni Sindikata novinarjev Slovenije nezakonita ter posega v uredniško in upravljavsko avtonomijo STA-ja. Uredba po mnenju sindikata ne prispeva k rešitvi problema, ampak ga le še poglablja, saj posega v z zakonom urejene vsebine in na novo ureja med drugim obveznosti poročanja in tudi nadzorne pristojnosti. "Vlada je tako znova poiskala obvod, s katerim se poskuša izogniti izvajanju zakona o STA in sedmega protikoronskega zakona," so zapisali.
Interventni zakon za pomoč turizmu naj bi bil potrjen prihodnji teden
Vlada naj bi razpravo o ukrepih za pomoč turizmu nadaljevala jutri, odločanje pa je predvideno za prihodnji teden.
Ministrstvo za gospodarstvo je med drugim predlagalo, da bi bila vrednost novih bonov za pomoč najbolj prizadetim panogam ob epidemiji covida-19 120 evrov. Bone pa bi bilo mogoče ob turizmu in gostinstvu uporabiti za širši nabor storitev, tudi za kulturne, športne in rekreativne dejavnosti.
Gostinstvu in turizmu naj bi sicer tokrat država pomagala z nekaj več kot 400 milijoni evrov.
Gospodarsko ministrstvo je sicer maja napovedalo, da bodo v zakonu izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, enkratni dodatek za turizem, povračilo stroškov odpovedanih dogodkov za industrijo srečanj, oprostitev plačila povračila za vodo, pomoč upravljavcem žičniških naprav in podaljšanje nadomestila za občasne avtobusne prevoznike.
Predlog je predvideval, da bi bile do enkratne pomoči upravičene družbe z upadom vsaj 65 odstotkov prihodkov glede na leto 2019, je razbrati iz srednega odziva turističnih združenj, ki menijo, da bi bilo treba ta prag občutno znižati. Predvideno naj bi bilo tudi financiranje izplačila regresa.
Obravnava zakona o dolgotrajni oskrbi
Vlada je začela tudi obravnavo osnutka zakona o dolgotrajni oskrbi, ki med drugim predvideva uvedbo posebnega prispevka najpozneje do 30. junija 2024.
Osnutek zakona načrtuje vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe kot novega stebra socialne varnosti, ki bo v povezavi s spremembami drugih sistemov socialne varnosti (zdravstva, socialnega varstva in pokojninskega varstva) in dodatnimi javnimi viri omogočal ter zagotavljal izvajanje dolgotrajne oskrbe kot integrirane dejavnosti vseh storitev.
Predlog predvideva izvajanje storitev tako v institucijah kot tudi v skupnostnih oblikah dolgotrajne oskrbe. Načrtovane rešitve omogočajo izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe v različnih okoljih in ukinjajo merilo starosti najmanj 65 let za dostop do dolgotrajne oskrbe v instituciji.
Nabor storitev med drugim vključuje storitve s področja osnovnih dnevnih opravil, podpornih dnevnih opravil, zdravstvene nege in storitev za ohranjanje ter krepitev samostojnosti, predvideva pa tudi uvedbo e-oskrbe, je razvidno iz predloga, objavljenega med vladnimi gradivi v obravnavi.
Pravice iz zakona bi se začele izvajati postopno s 1. julijem prihodnje leto, v celoti pa s 1. julijem 2024.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje