Sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe je rakava rana vseh dozdajšnjih vlad. Težko pričakovani zakon po skoraj 20 letih in več kot 100 pripravljenih različicah še vedno ni bil potrjen niti na vladi. Glavni vzrok je predvsem nezmožnost dosege soglasja glede financiranja. Morda tudi zato je odločanje o finančnih virih v zadnjem predlogu za več let preloženo in je v obravnavi zgolj vsebinski predlog brez financiranja.

Sorodna novica Kako je biti star(ejši) v Sloveniji?

"Zakon predvideva sprejetje zakona o načinu financiranja dolgotrajne oskrbe do prvega januarja 2025, tako da v tej fazi govorimo zgolj o vsebini in izvedbeni fazi, ki postopno z naslednjim letom prihaja v realizacijo," je pojasnil zdravstveni minister Janez Poklukar.

Do leta 2025, ko je predvideno sprejetje novega obveznega zavarovanja, se bo dolgotrajna oskrba financirala iz že obstoječih prispevkov za obvezno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Preostanek manjkajočih sredstev, okvirno več kot pol milijarde evrov v treh letih, pa bo pokril državni proračun.

Za sindikat upokojencev je zakon brez vključitve sistemskega financiranja dolgotrajne oskrbe nesprejemljiv. "Ne more biti sprejet zakon, ki nima stabilnih dolgoročnih finančnih virov. Kaj, če bo čez štiri leta luft, ne bo zakona in ne bo prispevkov," opozarja predsednica sindikata Francka Ćetković.

Tudi vsebinsko je predlog precej pomanjkljiv, opozarja Biserka Marolt Meden iz Srebrne niti: "Ne zagotavlja ustrezne javne mreže, v kateri bi bile kakovostne storitve enako dostopne vsem, ne glede na debelino denarnice. Koncesije naj bi veljale kar 40 let, v prejšnjem predlogu 20."

V Skupnosti socialnih zavodov predlog še preučujejo, sporno pa se jim zdi, da bodo številne rešitve določene naknadno s pravilnikom, kot na primer cena standardne namestitve ali podrobnejši kadrovski pogoji.