Glavni igralec Adam Driver je zaradi snemalnih obveznosti takoj po svetovni premieri zapustil Francijo, zato pa je film predstavila preostala ekipa na čelu s Caraxom, glavno igralko Marion Cotillard, igralcem Simonom Helbergom ter avtorjema glasbe, bratoma Ronom in Russellom Maelom.

Čeprav je bilo že vnaprej pričakovati, da bo Carax postregel s povsem drugačnim pristopom, kot so ga v zadnjih letih prikazali filmski muzikali (Dežela La La (2016) in Cats (2019)), pa si je le malokdo mislil, kako temačen film bo to. Annette je tragična pripoved o nesrečni ljubezni med operno pevko Anne (Cotillard) in stand-up komikom Henryjem (Driver). Film pa obenem spregovori tudi o nekaterih perečih temah iz sveta industrije zabave, kot so finančna eksploatacija otroških talentov, spopadanje s pritiski javnosti in vpliv tabloidov na življenje slavnih.

Carax obžaluje, da ne more biti "tretji brat Mael"
Geneza projekta sega skorajda desetletje nazaj, vse pa se je začelo s tem, ko je Leos Carax pesem How Are You Getting Home dua Sparks uporabil v svojem prejšnjem filmu Holy Motors. "Z bratom sva pred devetimi leti hotela posneti pripovedni album z naslovom Annette," je novinarjem povedal pevec skupine Sparks Russell Mael. "Z njim sva hotela raziskati drugačne načine pisanja pop glasbe. Mislila sva, da bova že takrat šla na turnejo z njim, potem pa sva se v Cannesu srečala z Leosom, ki je takrat najino pesem uporabil v filmu Holy Motors. Ko sva se vrnila v Los Angeles, sva mu poslala osnutek albuma in kmalu nama je odgovoril, da si želi, da bi to bil njegov naslednji film. Nato smo ga osem let skupaj pilili. Hoteli smo se izogniti ustaljenim klišejem muzikalov in v tem sva v Leosu našla sorodno dušo."

Svoj vidik nastanka filma je delil tudi režiser Carax, pri tem pa je bil presenetljivo iskren. "Film izhaja iz moje frustracije, da ne morem biti glasbenik. Da ne morem biti tretji brat Mael. Da ne znam peti in igrati. Da ne morem hoditi na turneje. Glasba me je zavrnila že, ko sem bil otrok. Nisem dober v njej. Prav zato sem se začel ukvarjati s filmom, ker lahko tudi tukaj na neki način komponiram. Zdi se mi čudežno, da sem pri 13 ali 14 letih hkrati odkril glasbo Davida Bowieja in skupine Sparks. Zato se v njuni glasbi počutim zelo domače. Vedno sem želel posneti glasbeni film."

Sorodna novica 10 najtežje pričakovanih filmov canskega festivala

Snemanje Caraxovega filma kot odhod v cerkev
Marion Cotillard, glavna igralka filma, je poudarila, kako težko je bilo igralski ekipi delati ta film, ki je privzel bolj naturalističen pristop do žanra muzikala. "Vse petje, ki ga slišite v filmu, smo posneli v živo. Po navadi takrat, kadar snemaš muzikal, pesmi najprej posnameš v studiu in potem med snemanjem filma samo odpiraš usta. Tokrat smo vse počeli v živo, kar pomeni, da se zvok petja spremeni z vsakim tvojim gibom. Priprave so bile zato nekoliko drugačne. Morala sem vaditi petje med ležanjem, med hojo, med tekom. Neverjetno se mi je zdelo, kako lahko raziskuješ majhne nesreče, ki se zgodijo med tem. Kadar na primer ne moreš dihati, ne moreš normalno peti. In ravno to je bilo tako zanimivo."

Ameriškega igralca Simona Helberga večina pozna po komični vlogi v seriji Veliki pokovci, a 40-letnik se vse bolj uveljavlja tudi v dramskih vlogah. Po filmu Slavno neslavna Florence (2016) je z Annette dobil naslednjo tovrstno vlogo. A prehod v evropski film je bil zanj precejšen kulturni šok. "Hoditi na snemanje je bilo podobno odhodu v cerkev. Vse je bilo tiho in zelo globoko. Mistično in zahtevno. Leos je od mene zahteval stvari, ki so fizično nemogoče. Denimo, naj med igranjem klavirja dvignem eno roko, nato pa še drugo. 'Ali naj igram klavir, ne da bi se ga dotikal?' sem ga vprašal. Nihče noče razočarati svojega francoskega režiserja. Jaz vsekakor ne (smeh)."

Sla po prepoznanju te lahko uniči
Film Annette spregovori tudi o nekaj pomembnih temah iz zasebnega življenja slavnih. Cotillardova je z novinarji delila nekaj misli o svojih lastnih izkušnjah v spopadanju s slavo. "Mislim, da ne gre toliko za potrebo po slavi, temveč po prepoznanju. To je nekaj, kar imamo vsi v sebi. Vsi potrebujemo prepoznanje svojih staršev, družine in prijateljev, saj prek tega najdemo svoj prostor. Ta vidik filma se mi zdi zelo zanimiv. Tudi če si namreč prepoznanja deležen – in sama sem ga precej – je ta potreba po njem še naprej v tebi. V svojem življenju sem se precej ukvarjala z vprašanjem, zakaj je tako. Zakaj potrebujemo, da nas nekdo gleda, sliši in obožuje? In to toliko ljudi, ki jih sploh ne poznaš? To lahko močno dvigne tvojo samozavest, lahko pa te tudi uniči. Še posebej, kadar ne premoreš dovolj ljubezni do samega sebe. Ko imaš okoli sebi toliko takšnih ogledal, se ti naenkrat zazdi, da nekaj ni v redu in da vse skupaj ni logično. To te lahko še dodatno uniči in prav to vidimo pri mnogo zvezdnikih."

Prvo srečanje s svetom opere
Cotillardova se je tokrat prvič srečala s svetom opere, in to čeprav ima na svoji polici že oskarja za glasbeno vlogo v filmu o Edith Piaf, "Pred Annette nisem imela stika z opero. Prvo opero sem si ogledala šele med pripravami na snemanje. Bil je pravi šok. Globoko me je pretresla in ganila. Operni pevci imajo zelo specifičen odnos do čustev. Čustva oblikujejo njihov glas, vse se zliva vanj. Operni pevci ne morejo peti in jokati obenem, vse gre v čustva, medtem pa enako doživljajo tudi gledalci. To je zelo močen občutek."

Vseeno pa igralka ni želela povleči neposrednih vzporednic s filmom Življenje v rožnatem (2007). "Filmov ne morem na ta način primerjati med sabo. Skupno jima je le to, da je v obeh veliko odlične glasbe," je sklenila Francozinja.