Sestanek je potekal na obrtno-podjetniški zbornici. Predstavniki vlade, gostincev in turističnih delavcev ter stroke so se pogovarjali o pogoju PCT (preboleli, cepljeni, testirani), ki ga je vlada v petek z odlokom naložila gostincem, je poročala TV Slovenija.

"Lahko povem, da smo vsi skupaj jasno ugotovili, da smo na istem čolnu, da nas čaka ista skupna prihodnost in da je najboljši pristop k temu seveda to, da vsi pristopimo k cepljenju. Govorili smo tudi o protokolu PCT. Vemo, da protokol PCT ni idealen," je po sestanku dejal minister za zdravje Janez Poklukar.

Iskali bodo kompromis

Predstavniki delodajalcev pa so pozneje v izjavi za Slovensko tiskovno agencijo razkrili, da sta strani še vedno narazen. Do kompromisa se bodo poskušali dokopati z ustanovitvijo delovne skupine.

Predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Blaž Cvar, bi se v okviru delovne skupine "skušal dogovoriti za spremembo vladnih odlokov na način, da bi bili manjše breme prizadetim panogam". Delovna skupina bo "pretresala različne ideje in predloge ter pripravljala najboljše možne rešitve za obvladovanje epidemije, ki bodo sprejemljivi tako za gospodarstvo kot za zdravstvo".

Na sestanku so bili po navedbah zbornice enotni, da je najpomembnejši cilj ukrepov zajezitev širjenja virusa, a da je ob tem treba tudi zagotoviti čim bolj nemoteno delovanje gospodarstva.

"Obrtnike in podjetnike najbolj moti neenaka obravnava posameznih dejavnosti. Zaposlenim v trgovini se na primer ni treba testirati, potrošniki niso podvrženi pogoju PCT, tudi v proizvodnjah ni takšnih zahtev. Zato vztrajamo, da morajo biti ukrepi za vse dejavnosti enaki, le tako jih je mogoče tudi zagovarjati," je poudaril predsednik OZS-ja Branko Meh.

Nezadovoljni z vladno komunikacijo

Direktor turistično-gostinske zbornice pri GZS-ju Fedja Pobegajlo je opozoril, da do nezadovoljstva in zmede prihaja tudi zaradi neustrezne komunikacije od oblikovalcev ukrepov in izključevanja ključnih deležnikov iz nje. Poleg tega je dejal, da je razumljivo, da so ukrepi takšni tudi z namenom povečanja stopnje precepljenosti med prebivalstvom, ampak se to po njegovem mnenju ne sme dogajati na račun panoge, ki je v celoti ogrožena.

Da zaradi načrtovanih sprememb glede veljavnosti testov, ki naj v prihodnje tudi ne bi bili več brezplačni, vre tudi med frizerji in kozmetiki, ki za preprečevanje različnih okužb skrbijo že ves čas, ne le med epidemijo koronavirusa, je povedala sekretarka sekcij frizerjev in kozmetikov pri OZS-ju Vlasta Markoja. Dodala je, da se lahko upravičeno bojimo ponovnega porasta dela na črno v teh dejavnostih.

Poklukar je po navedbah OZS-ja dejal, da je za zajezitev širjenja virusa nujno doseči dovolj visoko precepljenost prebivalstva, hkrati pa v največji mogoči meri upoštevati vse veljavne ukrepe. "Z višjo stopnjo precepljenosti bomo imeli najmanj težav v zdravstvu, hkrati pa tudi najmanj ovir pri izvajanju gospodarskih dejavnosti in koriščenju njihovih storitev," je poudaril.

"Zavedamo se, da morajo gospodarske panoge nujno ostati vitalne. In pogoj PCT vidim kot možnost, ki to zagotavlja. Poleg tega pa bomo težili tudi k temu, da bodo sprejeti ukrepi med dejavnostmi ustvarjali čim manj neenakosti," je dodal minister.

Različna izhodišča, različni ukrepi

Vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar je povedala, da se ukrepi po panogah razlikujejo zato, ker so izhodišča drugačna, razlikujejo pa se tudi ocene tveganja za prenos virusa. Glede veljavnosti hitrega antigenskega testa je dejala, da je razmeroma zanesljiv 48 ur.

Napoved pogostejšega testiranja je namreč povzročila veliko nezadovoljstva, zato so po navedbah OZS-ja zbrani večkrat poudarili pomen promocije cepljenja. Dogovorili so se za skupno akcijo s pozivom k cepljenju in za čimprejšnjo vzpostavitev avtomatizacije preverjanja pogojev PCT.

Nezadovoljstvo z aplikacijo

Sorodna novica Špetič o aplikaciji za PCT: Tako slabo, kot bi jo delali študentje 1. letnika

Krek je na sestanku predstavil aplikacijo, s katero bo preverjanje, ali gost oziroma obiskovalec izpolnjuje pogoje PCT, hitro, enostavno in brez drugih informacij o posamezniku, pravijo v OZS-ju.

Cvar je povedal, da predlagajo, da bi se preverjanje pogoja PCT vrnilo na stanje pred zadnjim vladnim odlokom, torej da bi bila odgovornost izpolnjevanja pogoja znova pri uporabnikih, ne le na izvajalcih storitev. Predlagajo tudi, da bi lahko na terasah gostinskih lokalov poslovali brez omejitev.

Sorodna novica Zaposleni v gostinstvu in turizmu si obveznega testiranja ne nameravajo plačevati sami

Kritični so do pogoja, da morajo zaposleni, ki niso cepljeni ali covida-19 niso preboleli, test opravljati vsakih 48 ur. "Pri tem bomo vztrajali, ker je kadrovska situacija v panogi gostinstva in turizma zelo slaba. In če se bo pri tem vztrajalo, bo najbrž še dosti slabše," je ocenil Cvar.

Predlagajo tudi, da bi bili za tiste ponudnike v gostinstvu in turizmu, ki so uspešno implementirali sistem PCT, po zgledu Avstrije na voljo ukrepi pomoči, kot so znižan davek na dodano vrednost, nadomestilo za skrajšani delovni čas, nadomestilo za izpad prometa ter možnost, da zaposleni izbirajo med brezplačnim testiranjem in nošenjem maske med delom. "Če teh ukrepov pri nas ni, me moremo pričakovati, da bo represivni ukrep izvajan tako, kot je sicer v (drugi) državi, ki ima tudi te ukrepe," je dejal Cvar.

Pomanjkanje kadrov v gostinstvu, vrzeli polnijo s študenti

Zaradi zaostrenih zdravstvenih razmer se delodajalci v gostinstvu srečujejo s pomanjkanjem kadrov. Med poletnimi počitnicami si pomagajo s študentsko delovno silo, je za Radio Slovenija poročala novinarka Urška Valjavec. Toda ponudniki študentskega dela ugotavljajo, da se tudi študentje in dijaki izogibajo dela v tej panogi. Razlogi pa so slabo delovno okolje, nizka urna postavka in neurejen delovni čas.

Na e-študentskem servisu pravijo, da se je letos v primerjavi z lani ponudba študentskih del v gostinstvu in turizmu podvojila oziroma da se je zgodil "pravi bum".

Že pred epidemijo so si študentje delo raje izbrali v drugi dejavnosti kot pa v turizmu ali gostinstvu. Odvrnile so jih predvsem delovne razmere. Letos so položaj zaostrile zdravstvene razmere. "Da poudarim: zdi se mi oziroma predvidevamo, da kakšna obvezna testiranja študente odvračajo," je izjavila predstavnica Študentskega servisa Maribor Petra Kac.

Tudi Rok Oblak iz Adecca meni, da so ukrepi zaznamovali izbor študentov. "Glede na položaj s korono in zaprtjem se teh študentskih del v gostinstvu in hotelirstvu tudi branijo, če sem čisto iskren. Bojijo se, da se bo ponovila situacija izpred pol leta oziroma enega leta."

Jih pa privabi višja urna postavka – v povprečju študentje dobijo 6 evrov bruto, pove Petra Kac, Katarina Bremec Slanič z e-študentskega servisa pa pojasni, da je bila povprečna junijska postavka 7 evrov bruto. "Gostinci, ki ponujajo več kot to, torej osem ali deset evrov, bodo lažje dobili kot tisti, ki ponujajo postavke od pet do šest evrov na uro."

Urne postavke se bodo sčasoma še bolj prilagodile, ugotavljajo sogovorniki, ki podarjajo, da študentje delajo za to, da bi nekaj zaslužili.