Mudžahid je bil sicer zelo izmuzljiv ob vprašanjih glede prihodnosti žensk pod talibani in kakšno vlogo – če sploh – bodo opravljale v delovni populaciji. Večkrat je ponovil, da bodo imele vso pravico do dela "znotraj okvirov naših islamskih zakonov", ni pa želel pojasniti, kaj naj bi to pomenilo v praksi.

"Ženskam bomo pustili, da delajo in se izobražujejo znotraj naših okvirov. Ženske bodo zelo dejavne znotraj naše skupnosti, znotraj naših okvirov," je dejal.

Sorodna novica Rusija: Kabulu bo pod talibani bolje; EU: Treba se bo pogovarjati s talibani

Podobno pravi tudi za medije, češ da bodo lahko zasebni mediji tudi pod talibani še naprej delovali. "Medijem bi rad zagotovil, da smo jim zavezani znotraj naših kulturnih okvirov. Zasebni mediji so lahko še naprej svobodni in neodvisni," je dejal.

Predstavnik talibanov je na tiskovni konferenci tudi zatrdil, da ne nameravajo gostiti tujih borcev.

"Afganistanska zemlja se ne bo izkoriščala proti nikomur. To lahko zagotovimo mednarodni skupnosti," je odgovoril na vprašanje glede skrbi, ki se pojavljajo v javnosti, da bi država pod talibani postala varni pristan borcev Al Kaide.

"Nikomur se ne bomo maščevali"

Prav tako je Mudžahid zatrdil, da je povsem varno ostati v Afganistanu in da se ne mislijo maščevati nikomur.

"Po državi je vzpostavljen polni varnostni sistem," je odgovoril, ko so ga novinarji vprašali o poročilih ugrabitev in usmrtitev na območjih pod nadzorom talibanov. "Nihče ne bo mogel ugrabiti nikogar. Iz dneva v dan se bo varnost samo še krepila."

"Nikomur ni treba zapuščati države, tega si ne želimo. Odločili smo se za amnestijo. Pomilostili smo vse v dobro stabilnosti in miru v Afganistanu. Nobene sovražnosti ali povračilnih ukrepov za nikogar," je obljubil.

Na konkretno vprašanje o pogodbenikih in prevajalcih, ki so delali za tuje sile v državi, je bil Mudžahid enako spraven: "Nikomur se ne bomo maščevali. Nočemo, da bi mladi, ki so odrasli tu, državo zapustili. Mladi so naše bogastvo. Nihče ne bo trkal na njihova vrata in jih zasliševal, za koga so delali. Varni bodo. Nikogar ne bomo zasliševali ali preganjali."

Mudžahid je razložil, da za zdaj vlado še oblikujejo, šele ko bo ta enkrat oblikovana, se bodo odločali o specifičnih zakonih in zakonodaji v celoti.

"Naša država je muslimanska država, to je bila pred 20 leti in to je zdaj," je poudaril. "Ampak ko gre za izkušnje in zrelost ter vizijo, je razlika med nami zdaj in nami pred 20 leti seveda ogromna. Naša dejanja bodo zdaj drugačna. To je bil tudi za nas evolucijski proces."

Na mednarodnem letališču v Kabulu pa je v ponedeljek zavladal kaos, ko so tuja vojaška letala znova začela evakuirati diplomate in civiliste.

Svet so obkrožili kaotični prizori z letališča, ko je večtisočglava množica ljudi vdrla na stezo, da bi si izborila mesto na letalih. Ameriška vojska je morala izstreliti celo nekaj strelov, da jih je razgnala. Umrlo je najmanj pet ljudi, a ni jasno, ali so bili ustreljeni ali jih je poteptala množica.

Na letališču je trenutno mirno, čeprav je v njegovi bližini še slišati občasne strele. Tudi na ulicah Kabula ni nemirov, saj vsi v strahu čakajo, kaj se bo po prevzemu oblasti talibanov, ki državo znova nadzorujejo po 20 letih, zgodilo v prihodnjih dneh.

Na letalu za 134 ljudi kar 640 potnikov

Na transportnem letalu ameriške vojske je iz Kabula proti Katarju poletelo okoli 640 afganistanskih civilistov. Po podatkih proizvajalca tega letala, družbe Boeing, je na krovu sicer uradno prostora za 134 potnikov. Na fotografiji iz notranjosti letala pa je videti, kako množica ljudi tesno drug ob drugem sedi na tleh ogromnega letala.

Sorodna novica Dva slovenska državljana zjutraj zapustila Kabul, eden ostaja v Afganistanu

Vojaški portal Defense One je poročal, da so skušali panični Afganistanci skozi napol zaprto loputo priti na letalo. Posadka pa se je odločila, da jih raje prepeljejo na varno, kot da jih skušajo prisiliti, da zapustijo letalo.

Z letališča v Kabulu je proti Uzbekistanu poletelo tudi prvo nemško vojaško letalo, na njem pa je bilo le sedem ljudi.

To je potrdil tudi predstavnik krščanskih demokratov (CDU) Johann Wadephul, ki je pojasnil, da so imeli na voljo le pol ure za vkrcavanje in so vzeli tiste ljudi, ki so bili že tam.

Pred tem namreč niti niso vedeli, ali in kdaj bodo lahko pristali, zato na letališču ni bilo več ljudi z njihovega seznama za evakuacijo, je dodal.

Da je šlo za težke razmere, je potrdila tudi obrambna ministrica Annegret Kramp-Karrenbauer, ki pa se ni želela odzvati glede števila rešenih. Nemški zunanji minister Heiko Maas je medtem napovedal, da imajo na seznamu za evakuacijo tudi sodelavce nevladnih organizacij in kulturnih društev, novinarje in aktiviste.

Iz Kabula je odšlo že tudi indijsko letalo z indijskimi državljani. Na krovu je bilo več kot 120 ljudi.

Nadzor nad letališčem, ki je edini preostali izhod iz Afganistana, imajo ameriške sile, talibani pa nadzorujejo vse cestne poti in mejne prehode. Tudi na ulicah Kabula patruljirajo talibani, ki nadzorujejo vse ključne točke v prestolnici. Sicer je v mestu videti le malo ljudi.

V vladi talibani in netalibanski predstavniki?

Po poročanju Guardiana je v Kabul prispel eden vodilnih talibanskih voditeljev Amir Kan Mutaki, ki se bo pogovarjal z dozdajšnjim političnim vodstvom o prevzemu oblasti.

Njegova glavna sogovorca sta podpredsednik Abdulah Abdulah in nekdanji predsednik države Hamid Karzaj, saj je dozdajšnji predsednik Ašraf Gani v nedeljo zbežal iz države. Po trditvah talibanskih predstavnikov si talibani želijo, da bi bili v vladi tudi netalibanski predstavniki.

V Kabulu je še vedno tudi ameriški veleposlanik Ross Wilson, ki je zatrdil, da osebje veleposlaništva še ni pobegnilo iz države, ampak garajo, da bi umik iz države omogočili "1000 ameriškim državljanom in najranljivejšim Afganistancem". "Vztrajamo pri naših obljubah afganistanskemu ljudstvu," je zapisal na Twitterju.

Biden: Umik je bil upravičen

Ameriški predsednik Joe Biden je medtem v govoru v Washingtonu odločitev o umiku ameriških sil iz Afganistana označil za utemeljeno in pravilno, saj je bila po njegovem mnenju edina druga možnost začeti nove spopade in po dveh desetletjih ZDA zaplesti v nadaljnje bojevanje.

Biden je v nagovoru priznal, da je Afganistan "padel" hitreje, kot so ocenjevali. A "naša misija v Afganistanu nikoli ni bila zasnovana z namenom zgraditi državo", je dejal.

"Ne obžalujem odločitve za konec ameriške vojne v Afganistanu in ostajam popolnoma osredotočen na protiteroristične misije tam in drugod po svetu. Nalogi zmanjšati grožnjo Al Kaide v Afganistanu in ubiti Osamo bin Ladna sta bili uspešni. Desetletna prizadevanja preskočiti stoletja in trajno preoblikovati Afganistan pa niso bila," je dejal Biden in s prstom pokazal na Afganistance. "Dali smo jim vse možnosti, da opredelijo svojo usodo. Nismo pa jim mogli zagotoviti volje, da se borijo za svojo prihodnost. Dodatno leto, pet ali 20 let ameriške navzočnosti tam ne bi pomenilo nikakršne razlike."

Kot je še poudaril v nagovoru državljanom, je bil kot predsednik ZDA v položaju, ko je lahko nadaljeval uresničitev dogovora, ki ga je s talibani sklenil že njegov predhodnik Donald Trump, ali pa bi se vrnili v vojno s talibani. "Idealnega trenutka" za umik pa po njegovih navedbah ni bilo. Ameriški predsednik ni izključil niti možnosti "protiterorističnih akcij" ZDA v Afganistanu, če bo treba. Talibanom je zažugal z "uničujočim odzivom" ZDA, če bi napadli ameriške interese.

Spomin na krut talibanski režim

V Afganistanu v strahu pričakujejo prihodnje dni, saj se številni še spominjajo vladavine talibanov med letoma 1996 in 2001, ko so vzpostavili strogo različico šeriatskega prava. Ta je med drugim vključevala prepoved dekletom, starejšim od 10 let, da bi obiskovala šolo, in ženskam, da bi bile zaposlene. Moški so morali nositi brade, ženske pa burko. Prepovedani so bili tudi televizija, glasba in kino. Ljudje so bili javno kamenjani zaradi prešuštva.

Po terorističnih napadih 11. septembra 2001 v New Yorku so bili talibani deležni obtožb, da so nudili zatočišče Osami bin Ladnu in skupini Al Kaida. To je tudi vodilo v napad koalicije držav pod vodstvom ZDA na Afganistan, kjer je režim talibanov kmalu padel, a so od takrat talibani postopoma prevzemali nadzor nad deli države.