Premiera bo nocoj v okviru festivala Mladi levi, ki bo sicer zajel več ljubljanskih prizorišč, potekal pa bo do 29. avgusta.

Šesturni performans, ki je koprodukcijska predstava Maske in Slovenskega mladinskega gledališča (SMG), govori o sami umetnici ter širše o gledališču in umetnosti in je po besedah v. d. direktorice Bunkerja Alme R. Selimović pomembna, "saj o gledališki umetnosti spregovori na zelo svež način".

V središču predstave je prav režiserka, ki s štirimi igralci raziskuje "(ne)zmožnost bivanja s samim seboj pred drugimi". Za STA je dejala, da se je želela premakniti iz cone udobja in poznanega ter se preizkusi nekje, kjer je ranljiva. "Danes ta naš eksperiment razumem tudi kot gesto, kajti gledalec bo vsemu temu priča, tej (ne)zmožnosti bivanja s samim sabo pred drugimi."

Sorodna novica Mladi levi: "Festivali so še vedno lahko prostori in kosi časa, ki generirajo skupnost"

Solo je nastal v sodelovanju igralk Nataše Keser in Mince Lorenci ter igralcev Benjamina Krnetića in Marka Mandića. "Naše delo, ta eksperiment, je temeljil na urjenju v improvizaciji, skupinski dinamiki in spoju obojega. Te dni ponavljam, da je bil ustvarjalni proces podoben vajam garažnega benda," opisuje režiserka.

"Je predstava, a hkrati vanjo vdira življenje"
V najavi predstave Solo piše, da je to avtobiografija, v kateri več izvemo o gledališču in drugih ljudeh kot o Nini Rajić Kranjac: "Je predstava, a hkrati vanjo vdira življenje, je zaključek njene kariere, a je hkrati ... videti samo kot naslednja stopnica k uspehu." Predvsem pa je to predstava o Nini Rajić Kranjac, v kateri režiserka tudi stopi na oder.

Opazovali so, kje in na kakšen način je človek sam. Sam kot ustvarjalec, partner, človek vobče. "In v takšnih situacijah nam je bilo najmanj zanimivo, da to dogodkovno sproža ena oseba, preprosto ni funkcioniralo. Me pa še vedno zanima, kaj vse je lahko režiserjev solo. Ker nismo plesalci, igralci, kiparji, slikarji, da bi se naše delo in veščina lahko razgrnila v enem 'solu'. Moje mnenje je, da režiser ne more absolutno ničesar brez ljudi, s katerimi dela. Ko te ljudi izgubi, ni več režiser. Ne obstaja. Njegov (po)klic se neha. Režiser nima sola. Režiser pred gledalci ni niti performer, ampak samo naturščik, človek."

Performans traja šest ur, a kot pojasnjuje režiserka, v predstavi obstajajo določene točke, do katerih je treba priti, pot, kako do tja pridejo, pa bo vsakič drugačna. "Tudi z vidika trajanja predstave je mogoče, da bo kakšen dan trajala uro in pol, drug dan tri ure, spet drugič pa štiri ure. Vse skupaj bo odvisno od tega, kam se bomo tisti dan odpravili in na kakšen način."

Scenografija je delo Urše Vidic, skladatelj je Branko Rožman, kostumografijo je oblikovala Marina Sremac, glasbenika sta Petra Božič in Branko Rožman, producentka pa je Tina Dobnik.