Fiskalni svet poudarja, da je neposredni obseg teh ukrepov v devetih mesecih 2,311 milijarde evrov, kar je okoli trikrat toliko, kot je bilo za vse leto 2021 predvideno s spremembo proračuna oktobra lani.

Septembra je primanjkljaj državnega proračuna po začasnih podatkih znašal 40 milijonov evrov, skupni v devetih mesecih pa z 2,453 milijarde evrov predstavlja 89 odstotkov s proračunom predvidenega primanjkljaja za celo leto 2021. Brez neposrednega učinka koronskih ukrepov bi bil primanjkljaj v devetih mesecih 388 milijonov evrov, v mesečni publikaciji ugotavlja fiskalni svet.

Prihodkov je bilo v devetih mesecih za 7,967 milijarde evrov in so bili na letni ravni za 19,6 odstotka višji. Brez upoštevanja neposrednega učinka koronskih ukrepov pa so bili višji za 9,8 odstotka. Razmeroma visoka rast prihodkov je v veliki meri posledica učinka osnove, ko so lani ob začetku epidemije prihodki občutno upadli, in sproščanja omejitvenih ukrepov letos.

Odhodkov je bilo medtem za 10,419 milijarde evrov in so bili na letni ravni za 15,3 odstotka višji. Brez upoštevanja neposrednega učinka koronskih ukrepov v vrednosti 2,324 milijarde evrov pa so bili višji za 8,7 odstotka. To je v prevladujoči meri posledica višjih stroškov dela in investicij.

Skupni neposredni učinek koronskih ukrepov od marca lani je 4,704 milijarde evrov, skupni obseg z upoštevanjem še potencialnega učinka na rezultate državnega proračuna iz naslova poroštev, likvidnostnih kreditov in odlogov plačil kreditnih obveznosti pa 5,314 milijarde evrov.

Največji del koronskih odhodkov za dodatke zaposlenim

Največji del koronskih odhodkov v prvih devetih mesecih letos (okoli 700 milijonov evrov) in od začetka epidemije marca lani (okoli 900 milijonov evrov) sicer predstavljajo dodatki zaposlenim.

Septembra je mesečni obseg koronskih odhodkov znašal 72 milijonov evrov, kar je najmanj po februarju letos. Glavnino so predstavljali odhodki za obvladovanje epidemije in izplačila turističnih bonov.

Za obvladovanje epidemije je bilo od marca lani do konca letošnjega septembra za nakup cepiv in cepljenje namenjenih 64 milijonov evrov, za teste in testiranje 37 milijonov evrov, za financiranje izvajanja presejalnih programov za zgodnje odkrivanje okužb 49 milijonov evrov in za mikrobiološke raziskave 18 milijonov evrov. Po podatkih finančne uprave je bilo do konca septembra unovčenega 59 odstotkov zneska potencialno unovčenih bonov iz leta 2020 in 33 odstotkov zneska potencialno unovčenih bonov iz leta 2021.

Fiskalni svet je sicer konec septembra v oceno prejel predlog spremenjenega odloka v okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 s predvidenimi spremembami v najvišjem dovoljenem obsegu izdatkov sektorja država in odhodkov državnega proračuna v letu 2021. Oceno bo objavil v petek.