V nadaljevanju strokovnega srečanja sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS-ju v Lipici so se osredotočili na problematiko gostinskega kadra.

Predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Blaž Cvar je spomnil, da so že pred epidemijo imeli negativno kadrovsko bilanco, dolgotrajno zaprtje pa je povzročilo še dodaten kadrovski odliv. Po približnih ocenah bi potrebovali okoli 5000 dodatnih delavcev. Zmanjšanje števila zaposlenih pa je po njegovih besedah povzročilo prilagojen oz. skrajšan delovni čas in skrčeno ponudbo gostinskih lokalov.

Na zavod za zaposlovanje se je v zadnjem letu in pol obrnilo kar od šest- do sedemkrat več oseb iz gostinsko-turistične panoge, pa je navedel generalni direktor zavoda Mitja Bobnar.

Vladni ukrepi so po njegovi oceni sicer pripomogli k ohranitvi številnih delovnih mest, vendar je dejstvo, da je zanimanja za delo v gostinstvu zelo majhno, spoprijemamo se tudi z odlivom kadra v sosednje države. Največje potrebe so po natakarjih in kuharjih. Dodatno težavo predstavlja dokaj visoka starostna struktura zaposlenih.

Ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje Iztok Leskovar je poudaril, da bi bilo treba te poklice definirati kot deficitarne, kar pa je kot neuresničljivo zavrnil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc. Ta poleg tega ne verjame, da bi opredelitev poklicev v gostinstvu in turizmu kot deficitarnih dejansko povečalo razpoložljiv kadrovski bazen.

Zaostritve tudi zaradi epidemije covida-19

Po besedah ministra za delo Janeza Ciglerja Kralja se sistemsko spoprijemamo z izzivom neprimerno usposobljene in premalo številne delovne sile, pri čemer je koronavirus zadeve vsaj kratkoročno še zaostril.

Težava pri uvrstitvi teh poklicev med deficitarne pa je dejstvo, da je v evidencah dobrih 4000 ljudi, ki bi lahko delali v gostinstvu in turizmu, je dodal minister. Zato se je Cigler Kralj zavezal, da bodo v tem ali prihodnjem mandatu zelo podrobno pregledali in prečistili evidence, da bodo lahko vzpostavili osnovne pogoje za razglasitev deficitarnega poklica.

Kot demotivacijske dejavnike je minister navedel razmeroma nizke plače, časovno omejene pogodbe o zaposlitvi in težke pogoje dela. Gre za izzive, ki se jih bodo deležniki morali dotakniti skupaj, je dodal.

Marko Kukanja iz portoroške Turistice je še pred omizjem predstavil rezultate raziskave o vplivu pandemije na spremembe v povpraševanju in ponudbi v gostinskih obratih, ki jo je letos spomladi opravil skupaj s Sašo Planincem. Pri večini gostov tudi po epidemiji ni pričakovati bistvenih posledic za pogostnost obiska in višino osebne potrošnje.

So se pa zato pričakovanja gostov bistveno dvignila, med prioritetami gostov pri izbiri lokala pa so se poleg tradicionalnih uvrstili tudi "covidni indikatorji", kot sta urejenost strežnega osebja in občutek varnosti v lokalu. Prav tako gostje večji pomen pripisujejo razpoložljivosti sredstev za preprečevanje okužbe in možnost dostave oz. osebnega prevzema hrane, kaže raziskava.