Slovenska tiskovna agencija je na 279. dan, ko brez plačila opravlja javno službo, v znak protesta zatemnila svoje račune na družbenih omrežjih. Premier Janez Janša je medtem na novinarski konferenci po vrhu EU-Zahodni Balkan napovedal, da bo STA sredstva dobil, ko bo podpisana pogodba, kot to določa zakon. "Zdaj, ko bo nov direktor, upam, da bo to rešeno v najkrajšem možnem času," je še dodal.

Nadzorni svet STA-ja se je po odstopu Bojana Veselinoviča s tem seznanil in predsednika sveta Mladena Terčelja pooblastil, naj čim prej govori z Uradom vlade za komuniciranje (Ukomom) kot predstavnikom lastnika in ga seznani z nastalim položajem glede vodenja družbe. O tem naj tudi pridobi mnenje vlade kot lastnika, so navedli v NS-ju STA-ja.

Pojasnili so še, da niso sprejeli Veselinovičevega predloga, da bi se mu odpovedni rok iztekel prej kot v 30 dneh, tako da ostaja direktor do 30. oktobra.

Na razpis za novega direktorja je po neuradnih informacijah prispela le ena prijava, in sicer nekdanjega generalnega direktorja RTV Slovenija Igorja Kadunca.

Svoboda medijev tudi tema na novinarski konferenci po vrhu EU-Zahodni Balkan

Na temo svobode medijev in izčrpavanja Slovenske tiskovne agencije sta se na novinarski konferenci oglasila predsednik evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Michel je poudaril pomen svobode medijev in dejal, da EU mehanizme za okrepitev spoštovanja vladavine prava že ima in da "bodo kmalu operativni".

Sorodna novica Predsednik nadzornega sveta STA-ja bo Ukom seznanil s položajem glede vodenja družbe

"Glede financiranja STA-ja smo že večkrat povedali, kako nas skrbi nefinanciranje, prejšnji teden je podpredsednica Jourova opozorila Slovenijo, kako pomembno je, da se to vprašanje čim prej obravnava, ter jih spomnila na obveznosti vlade, kar je pred kratkim potrdilo tudi vrhovno sodišče," pa je dodala Ursula von der Leyen in sklenila, da je treba tudi "z evropsko zakonodajo zagotoviti spoštovanje medijske svobode z omenjenimi mehanizmi".

Janša je oporekal von der Leyen, češ da "odločitev sodišča ni bila takšna, kot misli komisarka Jourova". "Vse skupaj je lansirano v slovenski politični prostor kot del politične igre proti vladi," je še dejal in namignil, da je bil direktor STA-ja Bojan Veselinovič, ki je prejšnji teden odstopil s položaja, pred desetimi leti na čelo agencije "imenovan politično".

Medijska svoboda v Sloveniji je bila tudi v središču misije delegacije Pobude za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev (MFRR), ki se te dni mudi pri nas. Pobuda je že julija objavila poročilo o skrb vzbujajočem stanju medijske svobode v Sloveniji, ki je nastalo na podlagi poročil in videopogovorov, saj je članom delegacije obisk in pogovore z novinarji v živo takrat preprečila epidemija covida-19.

Stanje medijske svobode vse slabše

Ob obisku so na novinarski konferenci predsednik Evropske zveze novinarjev Mogens Blicher Bjerregard, član zagovorniške ekipe Mednarodnega inštituta za tisk Jamie Wiseman ter član zagovorniške ekipe Evropskega centra za svobodo tiska in medijev Laurens Hueting, opozorili, da se je od julija predvsem položaj obeh javnih medijev, torej Slovenske tiskovne agencije in RTV Slovenija, od takrat še poslabšal, stopnjujejo se tudi pritiski tako na posamezne novinarje kot na celotna uredništva oz. medijske hiše; med drugim so omenili grozilno pismo Eugeniji Carl in vdor zanikovalcev obstoja virusa v stavbo RTV Slovenija.

Sorodna novica EU namenja 30 milijard evrov za Zahodni Balkan, ki pa ostaja brez časovnice za vstop

Med drugim so omenili tako osebne kot spletne napade na posamezne novinarje in medijske hiše, poskuse diskreditacije medijev in novinarjev ter grožnje, ki jim lahko, je opozoril Mogens Blicher Bjerregard, hitro sledi nasilje. Poudaril je tudi, da so na "udaru" predvsem novinarke.

Wiseman je opozoril tudi na najbolj perečo težavo, izčrpavanje STA-ja: "Če STA ne dobi plačila takoj, so službe 80 novinarjev in drugih zaposlenih ogrožene. A ne gre samo za STA, podobne pritiske vidimo na RTV Slovenija," je opozoril in dodal, da najvišji predstavniki oblasti medije ves čas diskreditirajo, jih označujejo za politično pristranske, jim grozijo, izvajajo pritiske nanje, kar ljudje nato posnemajo.

Poziv evropskim političnim voditeljem, naj več pozornosti namenijo svobodi medijev

Mogens Blicher Bjerregard je ob tem poudaril, da zmanjševanja medijske svobode ne opažajo zgolj v Sloveniji, ampak po celotni Evropi, kot daleč najslabše je označil razmere na Madžarskem in Poljskem, "a če tega ne ustavimo, se bo širilo v druge države". Blicher Bjerregard je pri tem evropske politične voditelje Evrope, "ki se srečujejo nedaleč stran", pozval, naj imajo v mislih, kako pomembna je medijska svoboda. "Ne potrebujemo državnih voditeljev, da bi nam povedali, kaj bi morali novinarji delati in kako naj se obnašajo. Potrebujemo voditelje, ki bodo zaščitili svobodne medije in svobodo govora," je poudaril.

"Tveganje, ki smo ga videli v nekaterih državah, je, da bodo javni mediji znova postali državni mediji in takrat bo oblast imela popoln nadzor nad njimi. /.../ Ne trdim, da se to že dogaja v Sloveniji, je pa to tveganje veliko," je še dodal.

Z njim se strinja tudi Wiseman, ki meni, da je položaj v vsaki državi drugačen, "ampak neke vzporednice so". "Slovenija je še daleč od položaja, v katerem sta Madžarska in Poljska, opazimo pa vzporednice, poskus, da bi šla po isti poti." Prav zaradi dejstva, da ima Slovenija še vedno precej visoko stopnjo medijske svobode, je to tako skrb vzbujajoče, je še poudaril: "Če se lahko zgodi tukaj, se lahko kjer koli drugje."

Bjerregard je priznal, da novinarske in medijske organizacije kakšne prave moči – razen da opozarjajo – nimajo, zato pričakuje, da bo svoje naredila tudi Evropska komisija.