Odbor DZ-ja za izobraževanje, znanost, šport in mladino bo v petek popoldne razpravljal o noveli zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki naj bi, če bo sprejet, posegel v sestave svetov vrtcev in šol. Novelo so v zakonodajni postopek vložili poslanci SDS-a, NSi-ja, SMC-ja in poslanca narodnosti.

Sindikat vzgoje in izobraževanja (Sviz) je konec novembra objavil, da je med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju zbral kar 24.224 podpisov proti spreminjanju sestave svetov vzgojno-izobraževalnih zavodov.

V Svizu so predvsem kritični do predloga, ki strokovnemu kadru v svetih vzgojno-izobraževalnih zavodov odvzema dva glasova in jih prenaša na ustanovitelja, kar po njihovem mnenju to predstavlja nezaupanje do šolnikov in poskus politizacije učiteljstva.

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je po poročanju STA-ja poudaril, da bi takšna sprememba pomenila tveganje za kakovost slovenskega izobraževanja, saj bi postali etika in znanje drugotnega pomena pri izbiri ravnateljev in pri drugih zahtevnih pedagoških temah. "Naše mnenje je, da je prav to, da smo politiko držali zunaj šolskega prostora, v veliki meri eden od ključnih razlogov, da je bilo naše javno izobraževanje do zdaj kakovostno," je poudaril Štrukelj in opozoril, da s to spremembo tvegamo poslabšanje kakovosti izobraževalnega sistema.

Predstavniki zaposlenih zagotavljajo strokovne odločitve

Pred petkovo sejo pristojnega odbora DZ-ja je javno pismo naslovil oddelek za pedagogiko mariborske filozofske fakultete in opozoril na "vsaj dve strokovno in sistemsko sporni spremembi, ki bi ob morebitni uveljavitvi imeli negativne posledice". Tako kot Sviz nasprotujejo predlogu spremembe sestave svetov vrtcev in šol tako, da bi predstavniki zaposlenih izgubili dva člana (s pet na tri), medtem ko bi se za dva člana (s tri na pet) povečalo število predstavnikov ustanovitelja.

"Predstavniki zaposlenih so v sestavi svetov garant zagovarjanja strokovnih odločitev. Krčenje števila predstavnikov zaposlenih in povečevanje števila predstavnikov ustanovitelja ni mogoče razumeti drugače, kot prizadevanje za večji vpliv lokalne (in državne) politike na delovanje vrtcev in šol. Ta sprememba bi še posebej močno vplivala na imenovanje ravnateljic in ravnateljev, ki bi jih v odnosu do politične oblasti postavila v položaj odvisnosti," so zapisali in med drugim opozorili, da je sprejemanje tako pomembne zakonske spremembe brez široke javne razprave, neodgovorno ravnanje.

Nasprotujejo pa tudi predlogu spremembe, ki bi pomočnicam vzgojiteljic v vrtcih omogočilo napredovanje v strokovne nazive mentor in svetovalec.

"Strinjamo se, da je delo pomočnic vzgojiteljic finančno podhranjeno, toda predlagana sprememba ustvarja vtis, da stopnja izobrazbe ne predstavlja tudi razlike v strokovnosti in zahtevnosti dela. Dejansko ta sprememba ne prinaša sistemske rešitve, ki bi popravila položaj srednje izobraženega kadra v vzgoji in izobraževanju. Razen tega deluje destimulativno na izobrazbene aspiracije tega profila zaposlenih v vrtcih," menijo na pedagoškem oddelku FF-ja Maribor.

Tlakovanje ponovnega poskusa uvajanja verouka v javne šole?

V Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije (ZDPDS) so prav tako opozorili na omenjene sporne spremembe zakonodaje na področju organiziranosti in financiranja šolstva.

"Skrbi, ker se je vladajoča politika tudi v tem primeru odrekla dialogu in
iskanju strokovno premišljenih rešitev, polje vzgoje in izobraževanja pa skozi predlagane spremembe ponovno izkorišča za udejanjanje svojih ozkih strankarskopolitičnih interesov," so zapisali.

V izjavi za javnost pa so tudi opozorili, da predlog zakonske novele med cilji sistema vzgoje in izobraževanja uvršča tudi dodaten cilj, in sicer "vzgajanje in izobraževanje s poudarkom na slovenski kulturi in evropskih vrednotah".

"Kaj torej predlagatelji razumejo z vzgojo "s poudarkom na slovenski kulturi" in katere so "evropske vrednote", ki že niso zajete v obstoječih ciljih? Odsotnost razmisleka o teh vprašanjih lahko privede do izjemno spornih interpretacij, po katerih bi morala javna šola spodbujati ozko nacionalistično in do vseh ostalih kultur izključujočo domačijskost, po možnosti z namenom, da postopoma tlakuje pot ponovnim poskusom uvajanja verouka v javne šole. Zato na tem mestu takšni politiki sporočamo: javna šola v Sloveniji bo ostala laična, demokratična in vrednotno ter kulturno vključujoča," so še zapisali v ZDPDS-ju.

Proti krhanju strokovnosti in proti politizaciji šolstva

K umiku zakonskega predloga, ki je "pripravljen površno, rešitve so slabo argumentirane in utemeljitve mestoma zavajajoče", so pozvali na oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske fakultete, kjer prav tako menijo, da je predlagana koalicijska novela strokovno sporna, saj "neargumentirano uvaja nove cilje sistema vzgoje in izobraževanja (ni jasno, kaj pomeni cilj "spodbujanja vzgoje skladno s slovensko kulturo")".

Ocena stanja v šolstvu pa je v zakonski noveli po njihovem mnenju "žal lepljenka političnih floskul in iz konteksta iztrganih ocen". "Kot primer dobre prakse je na področju sestave svetov šol navedena denimo Hrvaška, čeprav je tam ravno tovrstna sprememba sestave svetov, kot svarijo hrvaški strokovnjaki, izjemno okrepila politizacijo šol – podrejenost ravnateljev lokalni stranki na oblasti. Drugi navedeni primeri pa kvečjemu dokazujejo ravno nasprotno, kar je namera predlagatelja: kažejo namreč, kako pomembna je ravnateljeva pedagoška funkcija," so med drugim poudarili.

Namen zakona naj bi bil politično obvladovanje šolstva

Na Pedagoškem inštitutu pa poudarjajo, da je že po obstoječi pravni ureditvi vpliv ustanovitelja na področjih poslovanja in financiranja zagotovljen v kar največji meri.

"Potreba po spremembi sestave svetov vzgojno-izobraževalnih zavodov bi zato zahtevala izčrpnejšo obrazložitev pravnih in dejanskih razlogov, tudi z vidika ostalih pristojnosti sveta. Ker predlagatelji teh obrazložitev ne podajajo, lahko upravičeno sklepamo, da je namen njihovega zakonskega predloga izključno v političnem obvladovanju šolstva," je zapisal v. d. direktorja Pedagoškega inštituta Igor Žagar Žnidaršič.

Takšen sklep po njegovih navedbah potrjuje tudi dogajanje iz časa ministrovanja prvega SDS-ovega ministra za področje šolstva Milana Zvera. "Leta 2006 je bil namreč na udaru prav isti člen ZOFVI kot tokrat, le da je bil argument – ki ga je zastopala Mojca Škrinjar, danes predstavnica predlagateljev sporne spremembe, takrat generalna direktorica direktorata za vrtce in OŠ – povsem nasproten: treba, da je zagotoviti "enakomerno zastopanost" in "ravnovesje med vplivi posameznih interesnih skupin pri operativnem upravljanju zavoda". In se je število zaposlenih v svetu šole zmanjšalo s 5 na 3, število predstavnikov ustanovitelja in staršev pa je ostalo enako, torej 3. Danes je "enakomerna zastopanost" nenadoma problem in je ravnovesje med vplivi posameznih interesnih skupin" treba povečati v korist lokalne politike, ki je v dobršni meri v sozvočju s trenutno oblastno garnituro na državni ravni," je spomnil.