Vladi obeh držav sta že v ponedeljek v skupni izjavi podpisali politično deklaracijo za obdobje petih let. Kosovo ima trenutno prostih od 700 do 800 zaporniških celic. Sporazum bo moral zdaj podpreti še kosovski parlament z dvotretjinsko večino.

A sodelovanje Prištine in Københavna bi se lahko podaljšalo. To pomeni, da bi ta majhna država, ki je razglasila neodvisnost od Srbije leta 2008, česar uradni Beograd ne priznava, v naslednjih desetih letih "zaslužila" oziroma prejela 210 milijonov evrov za oskrbo kaznjencev iz Danske.

Oster odziv skupin za človekove pravice

"S tem dogovorom bomo zmanjšali pritisk na svoje zaposlene v zaporih, hkrati pa je to jasno sporočilo obsojenim, ki so narodnostno iz tretjih držav in obsojeni na deportacijo: vaša prihodnost ni na Danskem, zato kazni ne boste odslužili tukaj," je dejal danski minister za pravosodje Nick Haekkerup.

Zapori so v Gjilanu, kraju, ki je od Prištine oddaljen 30 kilometrov.

Sporazum pa je že naletel na oster odziv aktivističnih skupin za človekove pravice v obeh državah. Menijo, da Danska ne more kar tako nezaželenih obsojenih tujcev premestiti v drugo državo ali daleč stran od njihovih družin.

"Naredili smo vse, kar je v skladu z zakonodajo. Enaka pravila veljajo za zapornike na Danskem. Deportirani obsojenci bodo lahko imeli obiske, čeprav bo, seveda, to težje," je dodal.

Zelo nevarni zaporniki ostajajo na Danskem

Kosovska ministrica za pravosodje Albulena Haxhiu je ob tem pojasnila, da na Kosovo ne bodo deportirani zelo nevarni obsojenci, recimo obsojeni terorizma ali imajo resno ogroženo zdravje.

Ideja o izvozu zapornikov sicer ni nova, še poroča BBC. Tako Norveška kot Belgija sta si v preteklosti izposodili zaporniške celice na Nizozemskem.

Več zapornikov, manj paznikov

Število obsojencev na Danskem se viša, medtem pa število paznikov pada. Od leta 2015 se je njihovo število dvignilo s 3400 na 4200, število paznikov pa je z 2000 upadlo za petsto. Minister Haekkerup je prejšnji teden dejal, da bo Danski do leta 2025 ob takšni statistiki zmanjkalo tisoč zaporniških celic.

Ministrica v zapor za 60 dni

V preteklih letih je bila Danska soočena z večjim prihodom priseljence oziroma prebežnikov. V nekaterih primerih so jih ločili nezakonito, tudi so bili med njimi mladoletni prosilci za azil. Ravno prejšnji teden je sodišče odločilo, da je ministrica za priseljevanje Inger Stoejberg kriva, saj je leta 2016 potrdila nezakonito razdruževanje priseljencev. Prisodili so ji zaporno kazen 60 dni.