Kot so v ponedeljek sporočili iz statističnega urada, je letna inflacija januarja v Sloveniji dosegla 5,8 odstotka. To je največ po avgustu 2008, ko se je končevala večletna konjunktura pred zadnjo finančno in gospodarsko krizo. Praviloma je vzrok za inflacijo presežna rast denarja v obtoku glede na potrebe, torej glede na število transakcij ali na ponudbo dobrin na trgu, je za MMC pojasnil Anže Burger z ljubljanske fakultete za družbene vede. "V konkretnem primeru gre za to, da je bilo v času krize v bančnem sistemu ogromno denarja. Denar je ležal na računih na bankah." Pandemija je namreč zavrla tako porabo kot delovanje podjetij. "Zdaj se je povpraševanje potrošnikov in podjetij spet povečalo, medtem ko je ponudba še zmeraj omejena."

Zastoji v dobavnih verigah in skokovita rast cen energentov

Ponudba je omejena predvsem zaradi zastojev v oskrbnih verigah na svetovni ravni. Zastoji v dobavnih verigah se vlečejo že od samega začetka pandemije. Kot pojasnjuje Burger, je ena od težav veliko povečanje povpraševanja. "Dve leti recesije oziroma omejitev zaradi pandemije sta povzročili velik šok v logističnih verigah." Kapacitete v logistiki niso bile dovolj velike, da bi lahko zadostile velikemu povpraševanju. "Drugi vzrok pa so precej nizke investicije v preteklih letih. Logistična podjetja so investirala manj kot v preteklosti, ko so imela težave s prevelikimi kapacitetami. Pred pandemijo so se tako kapacitete znižale na minimum, in ko je prišlo do šoka, so bile te omejene, stroški ladijskega prevoza pa so poskočili." Kot tretji razlog za zastoje v dobavnih verigah Burger navede pomanjkanje zaposlenih v logističnem sektorju. "V številnih državah manjka transportnih in pristaniških delavcev ter delavcev v logističnih centrih." Burger pravi, da je tudi v Sloveniji povpraševanje po teh poklicih veliko.

Marko Pahor z ekonomske fakultete dodaja, da glavni razlogi za inflacijo ostajajo visoke cene energentov in surovin. "Čeprav je čedalje večje gonilo inflacije povečevanje cen v drugih delih gospodarstva. Očitno je, da cenovni šok na nekaterih trgih leta 2021 počasi prehaja tudi na druge trge." Kot poudarja Burger, je na inflacijo posredno vplivalo tudi zaostrovanje geopolitičnih razmer v Ukrajini. "Na to je vezana tudi cena energentov v EU-ju, saj smo, kot vemo, zelo odvisni od uvoza ruskega plina."

Cene dobrin se sicer zvišujejo zelo heterogeno, pojasni Burger. "Najprej se zvišajo tam, kjer je ponudba omejena." Energenti in nepremične so tiste dobrine, pri katerih se rast cen najprej pokaže. "Ravno zaradi njihove toge ponudbe. Ko ta naleti na veliko povpraševanje, je neizogibno, da se cene zvišajo. Centralna banka spremlja tudi širši indeks cen življenjskih potrebščin, ki pa se prav tako povečuje. Iz meseca v mesec je nabor dobrin, ki se dražijo, širši. Zaenkrat se ta pričakovanja kar krepijo."

Ekonomist Pahor dodaja, da inflacijo v Sloveniji morda nekoliko bolj kot v drugih državah EU-ja poganjajo cene nepremičnin. "Kot majhna država se Slovenija na tržna neravnovesja tudi praviloma odziva bolj burno kot večje države, v katerih se vse skupaj zgodi bolj umirjeno. Nizka brezposelnost je dodaten dejavnik, ki s pritiskom na plače povzroča tudi pritisk na cene."

"Dobavne verige še niso sproščene, geopolitična slika ostaja napeta"

Še septembra lani je guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle miril, da je inflacija prehodna. Po pričakovanjih domačih in mednarodnih ustanov, tudi Evropske centralne banke, bo inflacija letos vsaj v prvi polovici leta ostala visoka, če ne še višja, je pretekli teden sporočila predsednica ECB-ja Christine Lagarde. V nadaljevanju naj bi se začela umirjati.

Kot pojasnjuje Pahor, je guverner Banke Slovenije konec poletja trdil enako kot guvernerji praktično vseh centralnih bank. "Dejansko je še konec poletja kazalo, da je bil cenovni šok enkraten in da se ne bo prelil v druge dele, a vse kaže, da se to ni zgodilo, energenti in surovine vztrajajo pri višjih cenah kot v preteklih nekaj letih, dobavne verige še vedno niso sproščene, geopolitična slika ostaja napeta. Vse to se odraža v zviševanju cen."

Medtem so ECB in druge centralne banke spremenile politiko iz neukrepanja v zaostren boj proti inflaciji, tako da je dokaj realno pričakovati, da se bo do konca leta rast cen spustila na približno dva odstotka, dodaja Pahor.

Višje cene znižujejo življenjski standard

"Vse bo odvisno od povpraševanja in ponudbe. Kar zelo usmerja odločitve ECB-ja, je tudi dejstvo, da so v zadnjih mesecih zelo zrasle cene energentov. Te se zajedajo v razpoložljiv dohodek gospodinjstev in podjetij. Visoki stroški

zmanjšujejo oziroma omejujejo povpraševanje. Zato so centralne banke previdne, če bi to stanje trajalo dlje časa, bi lahko prišlo do precej velikega upada agregatnega povpraševanja, kar bi se odrazilo v ohladitvi gospodarstva," razlaga Burger. Kljub signalom, da se gospodarsko okrevanje nadaljuje in povpraševanje narašča, bi lahko šok zaradi visokih cen energentov krivuljo rasti prevesil v drugo smer. "Zato centralne banke ne hitijo s previsokim in prehitrim zviševanjem obrestnih mer," pojasni Burger in doda, da so previdne in že zmanjšujejo odkupovanje obveznic. "A zaenkrat še ni večjih zategovanj denarne politike."

Na vprašanje, kako bo inflacija vplivala na ljudi, Pahor odgovarja, da višje cene ob nespremenjenih prihodkih seveda znižujejo življenski standard. "Določene nakupe gospodinjstva zato odlagajo, del potrošnje zamenjajo, v enem delu pa to zajeda v razpoložljiv dohodek."

Na drugi strani podjetja težje načrtujejo posle, negotovost se pojavlja pri najemanju ter dajanju (komercialnih) kreditov. "Za zdaj je inflacija še vedno dokaj zmerna, in če se uveljavijo napovedi centralnih bank, bistvenega vpliva na gospodarstvo in gospodinjstva ne bi smelo biti," meni Pahor.

Inflacija je predvsem odvisna od oblikovanja pričakovanj kupca

Medtem pa Burger opozarja, da pri visoki stopnji inflacije, kot jo imamo trenutno, vedno obstaja bojazen, da se bo ta prelila v ravnanje potrošnika v prihodnje. "Če ne verjamemo denarnim oblastem, da je inflacija le prehodnega značaja, temveč ekonomski subjekti (podjetja in potrošniki) vračunajo višjo rast cen tudi v prihodnjih mesecih in letih, lahko ta pričakovanja dejansko vodijo v še višje stopnje rasti inflacije v prihodnjem obdobju," pojasnjuje Burger.

V veliki meri je torej inflacija odvisna od oblikovanja pričakovanj potrošnika. "Tu imamo dve težavi. Na eni strani imamo apetite po višjih plačah in neutemeljeno zvišanje cen s strani podjetij. To dvoje gradi inflacijo in inflacijska pričakovanja še naprej, torej v spiralo navzgor. Na drugi strani pa pesimizem potrošnikov in podjetij, ki ustavijo svoje nakupe in investicije, lahko privede do zaostrovanja gospodarskih razmer. Potem ne bomo imeli več težav z inflacijo, cene se bodo umirile, imeli pa bomo težave z nizko gospodarsko rastjo ali celo recesijo," opozarja Burger.

Pričakujemo lahko rast plač v javnem in zasebnem sektorju

Kljub vsemu visoka inflacija ne bo povzročila zamrznitve plač. Glede na trenutno nizko brezposelnost v Sloveniji v zasebnem sektorju je pričakovati prej nasprotno, meni Pahor. "Podjetja bodo prisiljena zviševati plače, da bi obdržala in privabila zaposlene, in to ne glede na inflacijo. V javnem sektorju gre bolj za stvar socialnega dialoga, a že zdaj je zaslediti dokaj glasne pozive k usklajevanju plač z inflacijo. Tako da lahko pričakujemo rast plač, verjetno v obeh institucionalnih sektorjih."

Letna inflacija v Sloveniji je presegla tudi povprečno letno inflacijo v evrskem območju. Ta je bila januarja po prvi oceni pri 5,1 odstotka in s tem najvišja, odkar Eurostat za območje skupne valute zbira podatke. Želena inflacija Evroobmočja naj bi sicer znašala okoli dva odstotka. "To je smiseln cilj, čeprav so tudi s strani ekonomistov vedno glasnejše pobude, da bi se ciljna inflacija nekoliko zvišala in bi lahko znašala tri, celo do štiri odstotke. V kontekstu nižjih trendov gospodarske rasti, BDP-ja ali sekularne stagnacije, ki smo ji priča v zahodnem svetu, bi višja stopnja inflacije pomenila več manevrskega prostora pri nastanku recesij. Tako bi imele centralne banke več prostora za znižanje obrestnih mer. Te so namreč v povprečju precej nižje, kot so bile pred dvema desetletjema," še sklene Burger.