Kot so sporočili iz Berlina, bo nemška vlada v Ukrajino poslala 1000 enot protioklepnega orožja in 500 izstrelkov zemlja-zrak. Poleg tega so tudi prižgali zeleno luč Nizozemski, da proda Ukrajini 400 v Nemčiji izdelanih raketometov.
"Kanclerjev urad je prodajo odobril," je novico za Reuters potrdil predstavnik nemškega obrambnega ministrstva, potem ko je že pred tem prvi razkril novico Politico.
Nemški kancler Olaf Scholz je zatem na Twitterju tudi sam navedbe potrdil: "Ruski napad pomeni točko preloma. Naša dolžnost je, da storimo vse, da pomagamo Ukrajini, da se ubrani pred Putinovo vojsko. Zato našim prijateljem v Ukrajini pošiljamo tisoč enot protioklepnega orožja in 500 izstrelkov zemlja-zrak."
Poteza predstavlja 180-stopinjski obrat od nemške dolgo ustaljene politike, da ne prodaja orožja na konfliktna oz. vojna območja, zaradi česar je tudi še do nedavnega Berlin vztrajal, da Ukrajini ne namerava pomagati z orožjem.
To je na začetku februarja izrecno poudarila nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht, potem ko je ukrajinsko veleposlaništvo v Nemčiji poslalo seznam prošenj zunanjemu in obrambnemu ministrstvu v Berlinu.
Seznam je vključeval raketne protiletalske sisteme, opremo za elektronsko vojno, digitalne sprejemnike, očala za nočno gledanje, radarske postaje in vojaška ambulantna vozila.
"Zvezna vlada ima že dolgo obstoječe jasno stališče, tudi v preteklih vladah, da ne dobavljamo orožja kriznim območjem, da se ne bi tako tam napetosti še stopnjevale," je poudarila. "V ukrajinskem konfliktu imamo pogajalske partnerje, ki so znova začeli pogovore. Zato je zdaj naša naloga, da napetosti umirimo. Ta spor si želimo rešiti mirno."
Ponudila le čelade in poljsko bolnišnico
Nemčija lahko tudi blokira prodajo vsakega orožja, katerega deli so bili proizvedeni v Nemčiji, kar je Ukrajino precej razjezilo. Do zdaj je Berlin Ukrajini v pomoč ponudil samo okoli 5000 vojaških čelad in poljsko bolnišnico.
Še zlasti Estonija je izrecno dejala, da si želi poslati Ukrajini havbice, a tega ni mogla storiti, ker ji Nemčija ni izdala dovoljenja. Estonija je kupila vojaško opremo od Finske, ki je pošiljko odobrila, a bi morala prenos potrditi tudi Nemčija, ker je bil Berlin tisti, ki je prodal havbice Finski.
V ozadju je seveda tudi to, da je Nemčija močno odvisna od ruskega plina in nikdar ni bila ravno naklonjena uvedbi najstrožjih sankcij proti Moskvi, saj se je bala gospodarskih in energetskih posledic.
Da bodo Ukrajini poslale orožje, se je zavezalo več članic Nata, vključno z ZDA, ki je Ukrajini namenila 350 milijonov dolarjev v vojaški pomoči.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje