Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je moral osamljeno braniti poteze svoje države najprej v Generalni skupščini, ki bo zasedanje nadaljevala danes, kakor tudi v Varnostnem svetu.

Nekaj držav, kot je Brazilija, je skušalo nekoliko uravnotežiti odgovornost za spopade v Ukrajini, nihče pa ni zagovarjal napada ene članice ZN-a na drugo, še manj pa grožnje ruskega predsednika Vladimirja Putina z uporabo jedrskega orožja.

Niti kitajski veleposlanik Džang Jun ni izrazil razumevanja za ruski napad na Ukrajino, ampak je v kratki diplomatski izjavi dejal, da Kitajska ne podpira nobenega pristopa, ki povečuje napetosti, podpira pa humanitarna prizadevanja ZN-a v Ukrajini in poziva k zaščiti civilistov. Po njegovih besedah je hladne vojne konec, Rusija in EU pa morata začeti resna pogajanja o varnosti.

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je pozval k takojšnji zaustavitvi spopadov v Ukrajini in izrazil veliko zaskrbljenost nad grožnjo ruskega predsednika Putina z uporabo jedrskega orožja. Dejal je, da si česa takega ni mogoče niti zamisliti.

"Mama, strah me je"

Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica je ZN pozval, naj reši Ukrajino in demokracijo, med drugim pa Putinu dejal, da ne potrebuje jedrskega orožja, če želi izvesti samomor. Kislica je mednarodni oder izkoristil tudi za neposredno sporočilo vsem Rusom, ko je prebral prepis telefonskega pogovora med ruskim vojakom in materjo, tik preden je bil vojak ubit. V njem mama sprašuje sina, če mu lahko na Krim pošlje paket, sin pa ji odgovori, da so ga poslali v vojno v Ukrajino. "Mama, strah me je. Bombardiramo mesta, tudi civilne tarče. Rekli so nam, da se nas bodo ljudje razveselili, zdaj pa se mečejo pod naša oklepna vozila in nam ne pustijo naprej. Govorijo nam, da smo fašisti. Tako težko je," ji je vojak dejal pred smrtjo.

Za sprejetje resolucije potrebna dvotretjinska večina

Besedilo resolucije je sicer napisano v umirjenem tonu, da se mu lahko pridruži čim več držav. Za sprejetje je potrebna dvotretjinska večina. Čeprav Rusija zaradi nje ne bo končala vojne, bo sprejetje resolucije po mnenju poznavalcev potrdilo osamljenost Rusije. Nebenzija je seveda novinarjem zatrdil, da se ne počuti niti najmanj osamljeno. Družbo Rusiji delajo Sirija, Venezuela, Kuba in še kakšna podobna država. Kitajska se zanjo ni opredelila.

Nebenzija je vztrajal, da ne gre za vojno, ampak omejeno vojaško operacijo, ki je namenjena zaščiti prebivalcev Donbasa in odstranitvi nacistov z ukrajinske oblasti. Ni pa pojasnil, zakaj ruska vojska napada ukrajinska mesta daleč od Donbasa. Prav tako je izražal ogorčenje, da nihče ni izražal občutljivosti do prebivalcev regij Lugansk in Doneck, ki po njegovih besedah preživljajo genocid. Vztrajal je, da Rusija v Ukrajini brani ustanovno listino ZN-a, sicer pa le uveljavlja pravico do samoobrambe v skladu z njo.

Množica veleposlanikov je nasprotno trdila, da ruski napad na Ukrajino ni bil izzvan in ni upravičen, da predstavlja jasno kršitev mednarodnega prava in ustanovne listine ZN-a. Med njimi je bil tudi veleposlanik Slovenije Boštjan Malovrh, ki je skupaj z drugimi zahteval takojšen umik ruske vojske iz Ukrajine.

V 77-letni zgodovini ZN-a je bilo to šele enajsto izredno zasedanje GS-a ZN-a, nobena stalna članica VS-ja ZN-a pa se doslej ni znašla pod takšnim udarom, kot se je Rusija.

Rusija izgon diplomatov pri ZN-u označila za sovražno dejanje

Rusija se je odzvala tudi na odločitev ZDA, da izženejo 12 ruskih diplomatov zaradi dejavnosti, ki niso v skladu z njihovim diplomatskim statusom. Prevedeno to pomeni, da so jih med drugim identificirali kot vohune. Rusija je ameriški ukrep označila za sovražno dejanje.

Ruski veleposlanik v ZDA Anatolij Antonov je izgon na svoji strani Facebooka komentiral kot sovražno dejanje proti Rusiji. Dodal je, da je globoko razočaran in v celoti zavrača ameriške trditve. "ZDA znova niso izpolnile svoje obveznosti, da zagotovijo normalne pogoje dela za tuje misije pri ZN-u. Ruski diplomati so spet tarča. Ukrepi Washingtona niso namenjeni ne umirjanju položaja na mednarodni fronti in ne vzdrževanju bilateralnih odnosov med dvema velikima silama na ravni, ki je nujna za mir in mednarodno varnost," je še dejal Antonov.