Kot je zagotovil Počivalšek, ima Slovenija dovolj rezerv naftnih derivatov, da nas malo daljše težave pri oskrbi ne bodo prizadele. "Vsekakor bo država intervenirala s količinami, da zagotovimo naftne derivate," je poudaril v izjavi za medije.

Pri cenah je po ministrovih besedah več možnosti ukrepanja. "Skladno z intervencijo iz blagovnih rezerv se bomo odločili, kako zagotoviti vzdržno cenovno politiko v prihodnjem mesecu. Vsekakor pa bo država skrbela za to, da cene ne bi eksplodirale," je zagotovil.

Vlada bo, kot pravi Počivalšek, vsekakor intervenirala, če bo treba, in sicer tako glede količin kot cen. Na to temo bo v sredo potekala seja vlade, na gospodarskem ministrstvu pa pripravljajo različne scenarije za v prihodnje.

Premier Janez Janša je sicer s Počivalškom in ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem že v ponedeljek zvečer opravil sestanek z vodilnimi v Petrolu, MOL-u in OMV-ju o zalogah in dobavah naftnih derivatov v prihodnjih tednih ter ukrepih za nemoteno oskrbo tudi v primeru prekinitev dobav iz Ruske federacije.

Kot je poudaril Počivalšek, so od trgovcev pridobili informacije o zalogah in nabavnih tokovih ter informacije o tem, kje so težave. "Mi pa smo jih obvestili, kako si predstavljamo vzdržno cenovno politiko v prihodnje," je pojasnil.

Dokaj obsežne blagovne rezerve

Sproščanje blagovnih rezerv se sicer lahko začne na podlagi vladnega sklepa. Na zavodu za blagovne rezerve so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili, da imajo potrebne zaloge naftnih derivatov, ki bistveno presegajo 90-dnevno povprečno porabo v Sloveniji, vse zaloge so v realnih dostopnih zalogah in ne v obliki delegiranih zalog. Točne količine zalog (vseh vrst blaga, ne le naftnih derivatov) so tajni podatek.

Nove rekordne vrednosti naftnih derivatov

Cene naftnih derivatov so se, v skladu s pričakovanji, na številnih bencinskih servisih v Sloveniji občutno dvignile. Tako cene 95-oktanskega bencina kot dizelskega goriva so s tem dosegle nove rekordne vrednosti.

Na bencinskih servisih Petrola zunaj avtocest je bilo treba zjutraj za liter 95-oktanskega bencina odšteti 1,563 evra, za liter dizla pa 1,670 evra. Pri trgovcu OMV Slovenija je cena 95-oktanskega bencina 1,555 evra na liter, za liter dizla pa je treba odšteti 1,662 evra. MOL Slovenija medtem liter bencina ponuja za 1,564 evra, dizla pa za 1,669 evra. Cene na bencinskih servisih ob avtocestah so še višje.

Cene dizla in bencina postopno naraščajo že nekaj tednov in so bile do ponedeljka na bencinskih servisih Petrola med 1,45 in 1,50 evra na liter, pri OMV Slovenije pa je liter 95-oktanskega bencina stal skoraj 1,53 evra, liter dizla pa nekaj nad 1,58 evra.

Novica o podražitvi pogonskih goriv je v ponedeljek poskrbela za kaos na marsikaterem bencinskem servisu. Marsikje so poročali o veliki gneči, ponekod je dizelskega goriva začasno zmanjkalo.

Petrol podražitev plina za gospodinjske in male poslovne odjemalce zamaknil na maj

Petrol bo cene zemeljskega plina za gospodinjske in male poslovne odjemalce zvišal 1. maja, in ne aprila, kot so sprva napovedali. "Breme spremembe cen bo takrat, zaradi izteka glavne kurilne sezone in manjše porabe energenta, toliko manjše," so zapisali v družbi.

Petrol je podražitev z aprilom napovedal po januarski naznanitvi vladnega ukrepa za izenačitev vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina ter v luči volatilnih in negotovih razmer na nabavnih trgih. "V zavedanju, da svetovna energetska kriza s povišanimi cenami energentov močno obremenjuje gospodinjstva in male poslovne odjemalce, družba Petrol napovedano spremembo cenika zamika na 1. maj 2022," so sporočili danes.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, podjetje z učinkovitim nabavnim procesom svojim odjemalcem zemeljskega plina zagotavlja konkurenčno ceno in ostaja zavezano zanesljivi oskrbi z energenti tudi v negotovih okoliščinah, ki so posledica svetovne energetske krize in aktualnih razmer v Ukrajini.

Nova redna cena odjema zemeljskega plina bo od 1. maja znašala 0,04195 evra/kWh brez DDV in 0,051179 evra/kWh z DDV. Učinek spremenjenega cenika bo družba Petrol prerazporedila med vse svoje gospodinjske in male poslovne odjemalce (dosedanje in novo pridobljene) in s tem minimizirala učinek za posameznega odjemalca.

Trenutna redna cena odjema zemeljskega plina pri Petrolu znaša 0,03075 evra/kWh brez DDV in 0,03752 evra/kWh z DDV. Glede na uveljavitev podražitve po izteku zimske sezone bo predvideno breme višjih cen zaradi manjše porabe energenta toliko nižje, so izpostavili v družbi.

Od maja dalje do konca leta 2022 novi cenik za povprečnega gospodinjskega oziroma malega poslovnega odjemalca pomeni povprečno približno 5,39 evrov na mesec več pri postavki dobave zemeljskega plina. "Izračun temelji na predpostavki, da gospodinjski oziroma mali poslovni odjemalec povprečno porabi 9700 kWh zemeljskega plina letno, upoštevajoč spremembo cene od 1. maja 2022 dalje," so pojasnili.

Kot so še izpostavili, se zavedajo stiske na strani odjemalcev zaradi povišanja stroškov ogrevanja z zemeljskim plinom, a se žal vplivu trga ne morejo izogniti. "Vztrajanje na nizkih cenah energentov glede na aktualna in pričakovana gibanja na svetovnem trgu energentov prinaša večja tveganja za poslovanje energetskih družb in za odjemalce energentov kot povišanje cen energenta," so dodali.

Družba Petrol ima sicer zakupljene zadostne količine zemeljskega plina za leto 2022 za svoje obstoječe gospodinjske in male poslovne odjemalce. Ti imajo ob najavi spremembe cenika možnost sprejeti novo ceno ali pa v roku enega meseca zamenjati dobavitelja. Družba Petrol bo vse obstoječe odjemalce o zamiku podražitve obvestila do 15. marca.

Cene liberalizirane od 1. oktobra 2020

Ko je cene pogonskih goriv regulirala vlada, je bila najvišja cena dizla oktobra 2018, ko je bilo treba za liter plačati 1,464 evra. Najbolj prodajani 95-oktanski bencin pa je bil v času regulacije rekorden septembra 2012, ko je bilo treba za liter plačati 1,576 evra.

Cene naftnih derivatov so liberalizirane od 1. oktobra 2020 in se prosto določajo na trgu. V času, ko je vlada opustila regulacijo, je bila cena bencina in dizla v izrednih razmerah koronske krize postavljena pri enem evru na liter.

Vlada je sicer zaradi naraščajočih cen pred kurilno sezono ponovno določila reguliranje cene kurilnega olja (KOEL) od 9. novembra 2021.

Zaloga zadostna, v primeru radikalne rasti cen vlada napoveduje ukrepe

Sorodna novica Gneča na nekaterih bencinskih črpalkah. Janša: Zalog je dovolj, goriva ne bo zmanjkalo.

V trenutnih razmerah sicer vlada in naftni trgovci zagotavljajo, da so dobave in zaloge naftnih derivatov zadostne, da bo oskrba tudi v prihodnjih dneh nemotena. "Slovenija ima dovolj zalog naftnih derivatov, zato goriva ne bo zmanjkalo. Poleg tega bo vlada v primeru radikalne rasti maloprodajnih cen sprejela dodatne ukrepe za ublažitev. Nobenega razloga ni za kakršno koli paniko," je na Twitterju v ponedeljek zapisal Janša.

Glede gibanja cen so pri Petrolu v ponedeljek sicer pojasnili, da so bile razmere na svetovnih trgih energentov že doslej nepredvidljive, dodatno veliko negotovost pa vnašajo aktualne vojaške aktivnosti Rusije v Ukrajini in politične posledice. Aktualno dogajanje je tako že privedlo do dviga cen pogonskih goriv na svetovnih trgih, kar bomo po njihovih napovedih predvidoma občutili vsi.

V družbi OMV Slovenija so prav tako navedli, da trenutno zagotavljajo nemoteno oskrbo s pogonskimi gorivi in da so njihove zaloge za ponudbo na slovenskem trgu zadostne. Obenem navajajo, da "smo v zadnjem času priča izdatnemu višanju cen surove nafte na svetovnih trgih, kar se bo odražalo tudi v spremembah maloprodajnih cen pogonskih goriv na bencinskih servisih".

Z vlado v dialogu tudi Obrtno-podjetniška zbornica

V stalnem dialogu z vlado in drugimi deležniki je v iskanju odgovora na zviševanje cen pogonskih goriv tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), je povedal predsednik sekcije za promet Peter Pišek, ki ocenjuje, da stanje v Evropi in v svetu ni normalno in je nevzdržno. "Že od oktobra govorim, da to ni energetska, ampak politična kriza," je poudaril. Ob tem je dodal, da je nastala kriza "globlja od trenutne politične opcije v Sloveniji ali EU-ju", in ocenil, da na račun nastale krize ne glede na prihajajoče volitve v Sloveniji ni smiselno delati političnih zgodb. "Slovenija ni kriva za krizo v svetu, Evropi ali Ukrajini," je podčrtal.

Vlada v situacijo "bo posegla in mora poseči", je dejal Pišek in pojasnil, da pogovori o tem tečejo. Je pa poudaril, da vlada upravlja "naš denar" in če tega denarja ne bo, ga vlada ne bo mogla deliti. Opozoril je tudi, da bo zviševanju cen v energetiki sledila podražitev izdelkov v trgovinah. "Oktobra sem napovedoval 50-odstotno podražitev, danes lahko rečem 150 odstotkov. Cene se dnevno dvigujejo. A ne le, da gredo cene energije v nebo, lahko pride celo do pomanjkanja oskrbe s hrano in drugimi dobrinami," je posvaril.

V primeru težav KGZS-ja za zagotovitev goriva kmetom iz blagovnih rezerv

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) vladi predlaga, da se v primeru, da pride do motenj dobave ruskega dizelskega goriva in da zalog goriva v Sloveniji ne bo dovolj, kmetom za obdelavo kmetijskih površin zagotovi gorivo iz blagovnih rezerv. "Če ne bomo zaorali, ne bomo sejali in ne bo žita," je opozoril predsednik zbornice Roman Žveglič, ki ugotavlja, da so vplivi vojne v Ukrajini že zelo veliki. V izjavi za medije je ob tem izrazil upanje, da bodo "svetovni deležniki ustavili vojno in da ne bo več prelivanja krvi".

Pogonsko gorivo za traktorje se je izredno podražilo, je eno od posledic navedel Žveglič in opozoril, da se gorivo na črpalkah, tudi ko je vlada s 1. februarjem znižala trošarino na najnižjo možno raven, ni pocenilo. "V ponedeljek je na marsikateri črpalki zmanjkalo dizelskega goriva, zato bi od vlade zahtevali, da prouči možnost, da se kmetom za obdelavo kmetijskih površin nameni gorivo iz blagovnih rezerv, da bi imeli nemoteno dobavo, da bi lahko polja obdelovali," je dejal.

V primeru, da pride do motenj dobave ruskega dizelskega goriva in zalog ne bo dovolj - "lahko da jih je za mesec ali mesec in pol, a kmetijstvo mora delati vseskozi" - bi si želeli, da pride dizel iz blagovnih rezerv. "Želimo tudi, da bi bilo to gorivo brez trošarine, da je nekoliko cenejše in namenjeno izključno kmetijstvu," je dodal.

Država sicer kmetom povrne del trošarine na gorivo, in sicer prizna 200 litrov goriva na hektar obdelovalne površine letno. O vplivu vojne na druga področja kmetijstva Žveglič med drugim meni, da bi lahko Evropa ob morebitni potrebi proizvode, ki jih zdaj izvaža v Azijo ali Severno Afriko, usmerila na domači trg, bi pa to pomenilo višje cene. Te bi se odrazile v končnih izdelkih, kot je kruh, pa tudi v prehrani živali.

"To zvišuje stroške, zato je nujen premislek Evropske komisije in Evropskega parlamenta o skupni kmetijski politiki: treba se je vprašati, ali je takšna podpora, kot je bila doslej, 'počez', primerna ali bi bilo bolje podporo zagotavljati na hektar oz. na tono," meni predsednik zbornice.